3. DAN: Prvi delovni dan

Ponovno smo se zbudili med nočnim bobnanjem po mestu, vendar nas hrup ni več presenetil. Navajeni smo na vsakodnevno klicanje k molitvi, 5x na dan.

Ob 7. uri smo se zbudili, uredili in se odpravili na zajtrk v hotelsko restavracijo. Hrana nas je spet navdušila, posebno okusna so bila umešana jajca z zelenjavo. Opazili smo, da je ponujena hrana vedno sveža in začinjena z značilnimi turškimi začimbami. Tipični turški zajtrk je sestavljen iz sira, masla, oliv, jajc, paradižnika, kumar, marmelade, medu in kajmaka. Prav tako med ”jutranjo” hrano spadajo pikantna turška klobasa, imenovana Sucuk in nekatere vrste juhe. Zajtrk pa ni pravi brez turškega čaja, ki ga Turki pijejo ne glede na uro.

Sledila je razburljiva vožnja z avtobusom do mesta Goreme, kjer so nas v agencijah že čakali delodajalci. Bili smo prestrašeni, ker nismo vedeli, kaj točno od nas pričakujejo. Pavel je spremljal prevoze turistov, z mentorjem pa je obiskal tudi hotel, katerega sobe so izklesane v skale. Kot zanimivost, v mestu Goreme pozimi zapade 10-20 cm snega, živo srebro pa se spusti tudi do -10°C. Kljub mrazu, še vedno organizirajo polete z baloni. S Sendi sva se odločili, da bova prevedli angleško brošuro v slovenščino in v naslednjih delovnih dneh izdelali Facebook stran o turistični agenciji. S kosilom naju je presenetil sodelavec Utku (nismo prepričani, če mu je res tako ime, turška imena so zelo zapletena), povedal nama je tudi, da je lastnik turške restavracije. V Goreme se je iz Ankare preselil šele pred pol leta, saj je njegova sestrična potrebovala pomoč. Izvedeli sva tudi, da v Turčiji obračunavajo 4 različne davke, eden izmed njih je 1%-ni, ki velja za mleko in surovo meso. Kadir- najin šef je večino dneva preležal, saj ga je zelo izčrpala postitev med ramadanom. Delovni dan smo zaključili ob 15:45, dovolj zgodaj, da smo lahko ujeli avtobus ob štirih.

Vreme je bilo danes deževno, kar za te kraje ni značilno. Večino dneva smo preživeli v hotelski sobi, pred večerjo pa smo si vzeli 45 minut za telovadbo v hotelskem fitnesu. Po naporni vadbi smo se stuširali in se odpravili v bližnjo trgovino po osvežilno pijačo. Sledila je obilna večerja, med katero so zaposleni pozabili na glavni hod, za kar so se opravičevali še nekaj minut kasneje. Med počitkom v pritličju nam je Tuncay sporočil, da je prišlo do spremembe in, da bomo ure turščine preživeli kar v hotelu, saj je bilo zunaj slabo vreme. Danes smo se naučili nekaj glagolov (pojdi, pridi, sedi, vstani), vprašalnic (kje in koliko), ter kako povedati, da smo lačni (čeprav, to v našem primeru gotovo ne bo potrebno). Oznur je za nas pripravila tekmovanje iz turščine, zmagala je Sendi (-.-) in za nagrado dobila obesek. S Tuncayem smo se dogovorili, kje bomo zamenjali denar v lire, nato pa smo odšli v hotelske sobe.