Preskoči na glavno vsebino

19. DAN: Zadnji delovni dan in Turška noč

Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v  svoji agenciji posvetil dnevnikom.
Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje.
Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za slovo.
Po tako napornem delovnem dnevu smo se odpravili domov, še enkrat obiskali (ker novih oblačil in ličil ni nikoli dovolj) trgovski center in se uredili za večerjo. Kmalu po obroku smo se s Tuncayem odpravili na ti. Turkish Night. Turška noč je edinstven dogodek, ki ga mora doživeti vsak, ki obišče Kapadokijo. Zbrali smo se v veliki podzemni dvorani in se ob neomejeni količini različnih pijač zabavali ob turškem plesu. Plesalci in plesalke se v turških nošah, ki predstavljajo različna obdobja Turške zgodovine zibljejo ob glasovih tradicionalne turške glasbe. Nekateri smo tudi odkrili svoj skriti plesni talent hahah. Ko je ura odbila 11, smo se po večeru polnem zabave, plesa in dobrega vina odpravili nazaj v hotel. AMPAK, dan se še vedno ni končal. Bili smo preveč dobre volje (hmm, le zakaj), da bi zaspali. Odločili smo se, da sprejmemo Utkovo vabilo na šišo, ter tako še bolj izkoristimo predzadnji večer. Do njegovega bloka smo se kar sprehodili, čeprav nismo bili prepričani, kje točno živi. Na balkonu smo se sproščeno pogovarjali, spili nekaj kozarčkov čaja in se posladkali z baklavo. Ob 2. zjutraj nas je Utku zapeljal nazaj do hotela, kjer smo sladko zaspali v svojih udobnih posteljah.

Kadir, direktor agencije

A rab kdu prevoz? 

Turkish night selfi

                                          Nina v akciji (zbira bodočega moža)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

11. DAN: Na polovici

Dan se je začel ob sedmi uri z zajtrkom, nato pa smo se odpravili proti agencijam. Pavel je prevajal spletno stran o agenciji in se z Mirašem dogovoril, kaj bo pravzaprav delal jutri. Najbrž bo moral prevajati nekakšno besedilo. S Sendi pa sva imele bolj zanimiv delovni dan. Do 10h sva delali predstavitve v pisarni v Goremu, nato pa smo se skupaj s Serpil in Utkujem odpeljali do Urgupa. V njihovi podružnični agenciji nisva imeli veliko dela, saj nama na prenosniku ni uspelo popraviti interneta. Sva pa zato še malo bolj spoznali to turško mesto. Utku nama je svetoval, da si Urgup ogledava sami, zato sva se odločili za malo daljšo turo skozi ulice malih trgovinic. Sprehod sva sicer večinoma izkoristili za nakupovanje spominkov. Še prej so nama seveda postregli s turškim zajtrkom, krekerji, namazom iz oliv, prestami in sirom. Spoznale sva tudi Omana, starega prijatelja najinih nadrejenih. Med drugim smo se s Sevval (Oznurino nečakinjo) dokončno dogovorili za sobotno večerjo, s sabo bo...

14. DAN: Večerja pri Sevval

Ponovno smo se zbudili ob sedmi uri, se pripravili za delo in se po zajtrku odpeljali v Goreme. Dnevi so si med sabo zelo podobni, potihem si vsi želimo, da sobota pride čimprej. Sicer je Turčija zelo lepa država, pa vendar je doma najlepše:D. Na delovnem mestu smo pisale včerajšnji blog, ker smo ugotovile, da si lahko vzamemo več časa in je blog veliko bolje napisan. Dela tako ali tako ni veliko, ker je, kot smo že v prejšnjih blogih omenjali, Ramadan. Med temi prazniki, se Turki doma postijo (ne jejo in ne pijejo čez dan), zato tudi nimajo energije, da bi se udeleževali izletov, potovanj. Tako turistov, še posebno turških, v agenciji praktično ni. Posvetili sva se dnevnikom, ki jih moramo oddati v šoli in preurejali fotografije. Razmišljava, da bi izdelali kratek video iz vseh fotografij in posnetkov, ki sva jih posneli, če bova znali haha. S Kadirjem in Serpil sva (med delovnim časom) obiskali nakupovalni center, ker si je Kadir moral kupiti čevlje za Bajram. V Nissari smo preži...