Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v svoji agenciji posvetil dnevnikom.
Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje.
Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za slovo.
Po tako napornem delovnem dnevu smo se odpravili domov, še enkrat obiskali (ker novih oblačil in ličil ni nikoli dovolj) trgovski center in se uredili za večerjo. Kmalu po obroku smo se s Tuncayem odpravili na ti. Turkish Night. Turška noč je edinstven dogodek, ki ga mora doživeti vsak, ki obišče Kapadokijo. Zbrali smo se v veliki podzemni dvorani in se ob neomejeni količini različnih pijač zabavali ob turškem plesu. Plesalci in plesalke se v turških nošah, ki predstavljajo različna obdobja Turške zgodovine zibljejo ob glasovih tradicionalne turške glasbe. Nekateri smo tudi odkrili svoj skriti plesni talent hahah. Ko je ura odbila 11, smo se po večeru polnem zabave, plesa in dobrega vina odpravili nazaj v hotel. AMPAK, dan se še vedno ni končal. Bili smo preveč dobre volje (hmm, le zakaj), da bi zaspali. Odločili smo se, da sprejmemo Utkovo vabilo na šišo, ter tako še bolj izkoristimo predzadnji večer. Do njegovega bloka smo se kar sprehodili, čeprav nismo bili prepričani, kje točno živi. Na balkonu smo se sproščeno pogovarjali, spili nekaj kozarčkov čaja in se posladkali z baklavo. Ob 2. zjutraj nas je Utku zapeljal nazaj do hotela, kjer smo sladko zaspali v svojih udobnih posteljah.
Nina v akciji (zbira bodočega moža)
Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje.
Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za slovo.
Po tako napornem delovnem dnevu smo se odpravili domov, še enkrat obiskali (ker novih oblačil in ličil ni nikoli dovolj) trgovski center in se uredili za večerjo. Kmalu po obroku smo se s Tuncayem odpravili na ti. Turkish Night. Turška noč je edinstven dogodek, ki ga mora doživeti vsak, ki obišče Kapadokijo. Zbrali smo se v veliki podzemni dvorani in se ob neomejeni količini različnih pijač zabavali ob turškem plesu. Plesalci in plesalke se v turških nošah, ki predstavljajo različna obdobja Turške zgodovine zibljejo ob glasovih tradicionalne turške glasbe. Nekateri smo tudi odkrili svoj skriti plesni talent hahah. Ko je ura odbila 11, smo se po večeru polnem zabave, plesa in dobrega vina odpravili nazaj v hotel. AMPAK, dan se še vedno ni končal. Bili smo preveč dobre volje (hmm, le zakaj), da bi zaspali. Odločili smo se, da sprejmemo Utkovo vabilo na šišo, ter tako še bolj izkoristimo predzadnji večer. Do njegovega bloka smo se kar sprehodili, čeprav nismo bili prepričani, kje točno živi. Na balkonu smo se sproščeno pogovarjali, spili nekaj kozarčkov čaja in se posladkali z baklavo. Ob 2. zjutraj nas je Utku zapeljal nazaj do hotela, kjer smo sladko zaspali v svojih udobnih posteljah.
Kadir, direktor agencije
A rab kdu prevoz?
Turkish night selfi
Komentarji
Objavite komentar