Preskoči na glavno vsebino

18. DAN: Obisk večjega mesta

Po jutranji rutini (ki se je sicer začela šele ob 9. uri) smo se s Tuncayem odpeljali do malo večjega mesta Kayseri. Mesto je od Nevsehirja oddaljeno 70 km in ima približno milijon prebivalcev. Ko smo prispeli na cilj, smo si od daleč najprej pogledali ruševine gradu Kayseri in grobnico Alaca Kumbet. Slednja je zgrajena v obliki šotora in spominja na stavbe, ki so jih gradile karavane trgovcev s kamelami na Svileni poti.
Ustavili smo se tudi v muzeju prvega predsednika Republike Turčije Mustafe Kemala Ataturka, kamor se je med svojim potepanjem zatekel le za dve noči. Pogledali smo si tudi dve mošeji. Mošeja Burunguz je največja mošeja v mestu, Cicelik pa ima tradicionalen modro-bel mozaik, ter je bila ne dolgo nazaj popolnoma renovirana. Za konec smo si ogledali tudi zelo znan turški bazar. Po napornem dnevu smo si vzeli čas za kosilo v bližnji restavraciji. Na poti do doma smo ob cesti kupovali marelice, ki so značilne za bližnje pokrajine. Po prihodu v hotel smo se odpravili na kratek sprehod do trgovine, kjer smo si nakupili nekaj pijač in sladkih dobrot. Pred večerjo smo se stuširali, po obroku pa smo se z novimi turškimi prijateljicami Sule, Sude in Sevval odpravili na pijačo. Ker je bil to naš zadnji prost večer, smo se odločili, da ga malo podaljšamo s sprehodom po glavni ulici v Nevsehirju. Spili smo še eno pijačo, nato pa smo se morali počasi posloviti. Dekleta so se na nas zelo navezala, zato je bilo slovo še toliko težje. Po dolgih objemih in po nekaj pretečenih solzah, smo se odpravili v hotelske sobe.

Kot pravi Tuncay: "Postonjo team!"


Bazar
                                                            Smo nabavli par kil marelc

                                          Sevval, Sude, Sule, Pavel, Nina, Sendi na pjački


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

3. DAN: Prvi delovni dan

Ponovno smo se zbudili med nočnim bobnanjem po mestu, vendar nas hrup ni več presenetil. Navajeni smo na vsakodnevno klicanje k molitvi, 5x na dan. Ob 7. uri smo se zbudili, uredili in se odpravili na zajtrk v hotelsko restavracijo. Hrana nas je spet navdušila, posebno okusna so bila umešana jajca z zelenjavo. Opazili smo, da je ponujena hrana vedno sveža in začinjena z značilnimi turškimi začimbami.  Tipični turški zajtrk je sestavljen iz sira, masla, oliv, jajc, paradižnika, kumar, marmelade, medu in kajmaka. Prav tako med ”jutranjo” hrano spadajo pikantna turška klobasa, imenovana Sucuk in nekatere vrste juhe.  Zajtrk pa ni pravi brez turškega čaja, ki ga Turki pijejo ne glede na uro. Sledila je razburljiva vožnja z avtobusom do mesta Goreme, kjer so nas v agencijah že čakali delodajalci. Bili smo prestrašeni, ker nismo vedeli, kaj točno od nas pričakujejo. Pavel je spremljal prevoze turistov, z mentorjem pa je obiskal tudi hotel, katerega sobe so izklesane v skale. Kot...

2. DAN: Prva noč in spoznavanje delodajalcev

Dan se je začel ob enih ponoči, ko smo se s Sendi prebudile v glasen trušč. Kasneje smo ugotovile, da takrat muslimani kličejo k prvemu in zadnjemu obroku dneva. Ko smo se pomirile, smo se odpravile nazaj spat.              Ponovno smo se zbudile ob pol devetih, nato smo se počasi uredile in se odpravile na samopostrežni zajtrk. Ob 10ih smo se dobili s Tuncayom in se pogovorili, kaj bomo delali čez dan. Pokazal nam je, kje moramo čakati avtobus, s katerim se bomo naprej odpeljali do naših delovnih mest. Po 15 minutni vožnji skozi Uchisar do mesta Goreme, smo se ustavili na avtobusni postaji in nato pot nadaljevali peš. Spoznali smo delodajalce v turistični agenciji Flintstones (tam bova delali s Sendi), in nadrejene v agenciji Hereke Goreme, kjer bo prakso opravljal Pavel. Od nas pričakujejo, da pokažemo vse svoje talente, kreativnost, poskušamo čim bolj spoznati kulturo in se približati potencialnim kupcem storitev. Kaj natančno bomo počeli, bomo i...

19. DAN: Zadnji delovni dan in Turška noč

Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v  svoji agenciji posvetil dnevnikom. Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje. Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za sl...