5. DAN: Tretji delovni dan in turška kava

Dan se je začel kot vsak do sedaj, z zajtrkom v hotelski restavraciji.

Agencija Flintstones Travel naju je danes s Sendi poslala na Green tour (zeleno turo). Na celodnevnem potepanju sva si ogledali panoramo mesta Goreme, podzemno mesto Derinkuyu, čudovito kratersko jezero Nar, se sprehodili skozi Ihlara kanjon, ogledali Golobjo dolino in delavnico z Turškim nakitom in majhno trgovinico s suhim sadjem. Za kosilo sva si privoščili pišče v zelenjavnem rižu. Izlet je trajal kar 7 ur, vendar naju je kljub dolžini zelo navdušil. Drugi izletniki so prihajali iz Velike Britanije, Kitajske in Indije. Spoznali sva tudi par, ki je Slovenijo že obiskal in jo tudi pohvalil.

Pavel je skoraj dokončal predstavitev o Kapadokiji in raziskoval svet tradicionalnih turških jedi. Pozanimal se je o balonih na vroč zrak, ki jih mamo v naslednjih dneh namen obiskati. Po delavniku sva s Sendi odločili za kratko šetnjo po mestu Nevsehir, nakupili sva Kinder milk šnite in si hoteli privoščiti kakav. Na žalost kakava nisva dobili, saj natakar ne zna angleško. Nasploh je znanje angleščine v Turčiji zelo šibko, kar je zanimivo, saj je tukaj turizem zelo razširjen.

Po večerji nas je Tuncay z avtomobilom odpeljal do znane turške kavarne, kjer smo si privoščili okusno kratko kavo in kandirano sadje s kokosom. Tuncay nam je za šalo iz skodelic prerokoval prihodnost (Pavel bo imel kar 7 otrok in moder ferrari, Nina pa bo potovala po svetu in imela veliko psov!), ter povedal nekaj o zgodovini turške kave. Turki naj bi kavna zrna pozabili na bojišču pred Dunajem, ne dolgo po tem pa so se po celi Evropi razširile kavarne.

Podzemno mesto Derinkuyu

Ihlara Canyon

Čudovit razgled med pohajkovanjem

Na kavi s Tuncayom

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

10. DAN: Sončni vzhod z baloni

Danes smo imeli prost dan, vendar smo vseeno vstali prej kot ponavadi. Tuncay nas je v pritličju pričakal že ob 5ih zjutraj in nas odpeljal na ogled balonov. Sončni vzhod nas je enostavno navdušil! Odpeljali smo se na več različnih lokacij, da smo si samo vzletanje ogledali pobližje in od daleč. Baloni so tudi precej večji in bolj hrupni, kot smo si predstavljali. Turisti, ki so vzletali, so večinoma prihajali iz Azije in Evrope. Po ogledu smo se odpravili nazaj v hotelske sobe in si privoščili lepotni spanec (hahah) do 11h. Ker smo preskočili zajtrk, smo bili za kosilo že precej lačni. Na kosilo peš odpravili do trgovskega centra. Ob pol dveh sta nas v pritličju že čakala Oznur in Tuncay in nas z avtomobilom odpeljala do prve znamenitosti, samostana Keslik. Vožnja je trajala več kot 45 minut, peljali smo se tudi skozi mesto Urgup. Samostan Keslik je velik, v jamo vklesan kompleks s večimi prostori. Samostan vsebuje kamnito učilnico, ki je služila tudi kot jedilnica, cerkev in vinarno

Preberite več

1. DAN: Ljubljana-Istanbul-Kayseri-Nevsehir

Zjutraj ob pol sedmih, smo se s Sendi in profesorico Katjo Valenčič Koren dobili pred Hoferjem, se poslovili od staršev in se odpravili proti letališču Brnik. Med potjo smo pobrali še Pavla, nato pa se skupaj odpravili novi dogodivščini na proti. Na letališču smo opravili check-in, oddali prtljago, profesorica pa nas je poučila o letališču in kako vse poteka. Opravili smo rentgen in pri vkrcavanju na letalo naleteli na prvo oviro. Potni list mora biti za vstop v Turčijo veljaven vsaj še pol leta, tega pa profesorica ni vedela. Na koncu smo se morali v Istanbul odpraviti sami. Let je potekal mirno, čeprav smo paničarili ob vzletanju in pristajanju. Med letom smo dobili izvrsten zajtrk, stevardese pa so nam ponujale tudi pijačo. Po 1 uri in 40 minutah smo prispeli na eno izmed največjih letališč v Istanbulu- Ataturk letališče. Po začetni zmedi in parih zgrešenih smereh, smo v eni uri našli pravi terminal. Nekajkrat smo za smer vprašali zaposlene, ki so na

Preberite več

6. DAN: Potepanje po Kapadokiji

Tuncay nas je prišel iskat ob 10. uri in nas najprej peljal do mošeje Damat Ibrahim Pasha. Mošejo je dal zgraditi Damat, ki se je poročil s kraljevo hčerko in ni pozabil na svoje rojstno mesto. Poleg mošeje je zgradil tudi turško kopel in univerzo. Kamnite stavbe so bile zgrajene v 20ih letih 18. stoletja. Ko je Damat Ibrahim zagledal novozgrajene stavbe je naglas izrekel: "To naj bo naše novo mesto!" Iz tega se je razvilo ime Nevsehir (nev- novo, sehir-mesto). Od daleč smo si ogledali tudi grad Nevsehir in pod njim stare hiše, ki so jih podrli, ker so bile v zelo slabem stanju. V podzemlju samega griča, na katerem grad stoji, pa so odkrili pravo podzemno mesto. Videli smo tudi naravne shrambe, v katerih ljudje shranjujejo limone in krompir. V takih kamnitih prostorih so temperature stalne, zato se pridelki v njih ne uničijo. Tuncay nas je odpeljal tudi do stavbe, ki je pol cerkev in pol mošeja. Vanjo vodijo samo ena vrata, zato so verniki noter hodili skupaj, skupaj p

Preberite več

We can do!

Preišči ta spletni dnevnik