Preskoči na glavno vsebino

5. DAN: Tretji delovni dan in turška kava

Dan se je začel kot vsak do sedaj, z zajtrkom v hotelski restavraciji.
Agencija Flintstones Travel naju je danes s Sendi poslala na Green tour (zeleno turo). Na celodnevnem potepanju sva si ogledali panoramo mesta Goreme, podzemno mesto Derinkuyu, čudovito kratersko jezero Nar, se sprehodili skozi Ihlara kanjon, ogledali Golobjo dolino in delavnico z Turškim nakitom in majhno trgovinico s suhim sadjem. Za kosilo sva si privoščili pišče v zelenjavnem rižu. Izlet je trajal kar 7 ur, vendar naju je kljub dolžini zelo navdušil. Drugi izletniki so prihajali iz Velike Britanije, Kitajske in Indije. Spoznali sva tudi par, ki je Slovenijo že obiskal in jo tudi pohvalil.
Pavel je skoraj dokončal predstavitev o Kapadokiji in raziskoval svet tradicionalnih turških jedi. Pozanimal se je o balonih na vroč zrak, ki jih mamo v naslednjih dneh namen obiskati. Po delavniku sva s Sendi odločili za kratko šetnjo po mestu Nevsehir, nakupili sva Kinder milk šnite in si hoteli privoščiti kakav. Na žalost kakava nisva dobili, saj natakar ne zna angleško. Nasploh je znanje angleščine v Turčiji zelo šibko, kar je zanimivo, saj je tukaj turizem zelo razširjen.
Po večerji nas je Tuncay z avtomobilom odpeljal do znane turške kavarne, kjer smo si privoščili okusno kratko kavo in kandirano sadje s kokosom. Tuncay nam je za šalo iz skodelic prerokoval prihodnost (Pavel bo imel kar 7 otrok in moder ferrari, Nina pa bo potovala po svetu in imela veliko psov!), ter povedal nekaj o zgodovini turške kave. Turki naj bi kavna zrna pozabili na bojišču pred Dunajem, ne dolgo po tem pa so se po celi Evropi razširile kavarne.


                                                   Podzemno mesto Derinkuyu

                                                    Ihlara Canyon

                                         Čudovit razgled med pohajkovanjem

                                          Na kavi s Tuncayom

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

19. DAN: Zadnji delovni dan in Turška noč

Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v  svoji agenciji posvetil dnevnikom. Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje. Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za sl...
Objavite komentar
Preberite več

18. DAN: Obisk večjega mesta

Po jutranji rutini (ki se je sicer začela šele ob 9. uri) smo se s Tuncayem odpeljali do malo večjega mesta Kayseri. Mesto je od Nevsehirja oddaljeno 70 km in ima približno milijon prebivalcev. Ko smo prispeli na cilj, smo si od daleč najprej pogledali ruševine gradu Kayseri in grobnico Alaca Kumbet. Slednja je zgrajena v obliki šotora in spominja na stavbe, ki so jih gradile karavane trgovcev s kamelami na Svileni poti. Ustavili smo se tudi v muzeju prvega predsednika Republike Turčije Mustafe Kemala Ataturka, kamor se je med svojim potepanjem zatekel le za dve noči. Pogledali smo si tudi dve mošeji. Mošeja Burunguz je največja mošeja v mestu, Cicelik pa ima tradicionalen modro-bel mozaik, ter je bila ne dolgo nazaj popolnoma renovirana. Za konec smo si ogledali tudi zelo znan turški bazar. Po napornem dnevu smo si vzeli čas za kosilo v bližnji restavraciji. Na poti do doma smo ob cesti kupovali marelice, ki so značilne za bližnje pokrajine. Po prihodu v hotel smo se odpravili na kra...
Objavite komentar
Preberite več

14. DAN: Večerja pri Sevval

Ponovno smo se zbudili ob sedmi uri, se pripravili za delo in se po zajtrku odpeljali v Goreme. Dnevi so si med sabo zelo podobni, potihem si vsi želimo, da sobota pride čimprej. Sicer je Turčija zelo lepa država, pa vendar je doma najlepše:D. Na delovnem mestu smo pisale včerajšnji blog, ker smo ugotovile, da si lahko vzamemo več časa in je blog veliko bolje napisan. Dela tako ali tako ni veliko, ker je, kot smo že v prejšnjih blogih omenjali, Ramadan. Med temi prazniki, se Turki doma postijo (ne jejo in ne pijejo čez dan), zato tudi nimajo energije, da bi se udeleževali izletov, potovanj. Tako turistov, še posebno turških, v agenciji praktično ni. Posvetili sva se dnevnikom, ki jih moramo oddati v šoli in preurejali fotografije. Razmišljava, da bi izdelali kratek video iz vseh fotografij in posnetkov, ki sva jih posneli, če bova znali haha. S Kadirjem in Serpil sva (med delovnim časom) obiskali nakupovalni center, ker si je Kadir moral kupiti čevlje za Bajram. V Nissari smo preži...
Objavite komentar
Preberite več