12. DAN: Povabljeni na večerjo

Jutra ostajajo še vedno enaka, zbudili smo se ob sedmih in se odpravili na zajtrk. Po razburljivi vožnji, smo ob 9:00 začeli z delom.

S Sendi sva skoraj dokončali brošuro v angleščini, načrtujeva, da jo bova naredili tudi v slovenščini. Dokončali sva svoji predstavitvi, zalili rože okrog agencije in tako je mimogrede minil 10. delovni dan. Utku je kot vedno poskrbel, da so bili naši želodčki polni, tokrat sva si privoščili mesni in skutni burek. Pavel je prevajal besedilo o agenciji in se ukvarjal s turisti.

Po končanem delu smo se odločili, da bomo v Nevsehir odšli z malo kasnejšim avtobusom, saj smo si hoteli sami ogledati Goreme. Čas smo izkoristili za nakupovanje spominkov in darila, ki smo ga zvečer odnesli k Serpil in Utku. Med delom sva med pogovorom z Utkum ujeli, da si kdaj pa kdaj privoščijo tudi kakšno alkoholno pijačo, zato smo skupaj s Pavlom kupili malo dražje vino in zavitek piškotov, le zato da na večerjo nismo prišli praznih rok.

S pohajkovanja po mestu smo v hotel prišli okrog 6. ure popoldne. Dogovorili smo se, da nas gostitelji poberejo malo čez osmo, zato smo imeli še dovolj časa, da smo se stuširali in lepo uredili.

Do Serpilinega stanovanja smo se z avtom vozili le nekaj minut, tako da bomo na naslednjo večerjo (na katero smo bili že spet povabljeni) znali priti kar peš. Vse jedi, ki smo jih na večerji poskusili, so bile pripravljene izpod spretnih kuharskih Utkovih prstov. Hrana je bila odlična! Najprej so nam postregli z juho katere sestavin ne poznamo, sledila je predjed- burek z gobami in sirom, pečen krompir ter solata, za glavno jed pa so pripravili riž, goveje meso in pire krompir. Kot da to še ni bilo dovolj, je Utku naredil še rižev puding z zapečeno zgornjo plastjo. Po večerji smo po turško sedeli na balkonu in si ogledovali razgled nad mestom. Seveda smo zraven spili tudi nekaj skodelic čaja. Kasneje smo v dnevni sobi skupaj z Utkum in Serpil ter ostalimi povabljenimi (z Yusufom, Denizom in Uri) igrali igro 101 in gledali televizijo. Ura je bila že krepko čez 10, zato smo se počasi odpravili v hotel.

Krampir

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

10. DAN: Sončni vzhod z baloni

Danes smo imeli prost dan, vendar smo vseeno vstali prej kot ponavadi. Tuncay nas je v pritličju pričakal že ob 5ih zjutraj in nas odpeljal na ogled balonov. Sončni vzhod nas je enostavno navdušil! Odpeljali smo se na več različnih lokacij, da smo si samo vzletanje ogledali pobližje in od daleč. Baloni so tudi precej večji in bolj hrupni, kot smo si predstavljali. Turisti, ki so vzletali, so večinoma prihajali iz Azije in Evrope. Po ogledu smo se odpravili nazaj v hotelske sobe in si privoščili lepotni spanec (hahah) do 11h. Ker smo preskočili zajtrk, smo bili za kosilo že precej lačni. Na kosilo peš odpravili do trgovskega centra. Ob pol dveh sta nas v pritličju že čakala Oznur in Tuncay in nas z avtomobilom odpeljala do prve znamenitosti, samostana Keslik. Vožnja je trajala več kot 45 minut, peljali smo se tudi skozi mesto Urgup. Samostan Keslik je velik, v jamo vklesan kompleks s večimi prostori. Samostan vsebuje kamnito učilnico, ki je služila tudi kot jedilnica, cerkev in vinarno

Preberite več

6. DAN: Potepanje po Kapadokiji

Tuncay nas je prišel iskat ob 10. uri in nas najprej peljal do mošeje Damat Ibrahim Pasha. Mošejo je dal zgraditi Damat, ki se je poročil s kraljevo hčerko in ni pozabil na svoje rojstno mesto. Poleg mošeje je zgradil tudi turško kopel in univerzo. Kamnite stavbe so bile zgrajene v 20ih letih 18. stoletja. Ko je Damat Ibrahim zagledal novozgrajene stavbe je naglas izrekel: "To naj bo naše novo mesto!" Iz tega se je razvilo ime Nevsehir (nev- novo, sehir-mesto). Od daleč smo si ogledali tudi grad Nevsehir in pod njim stare hiše, ki so jih podrli, ker so bile v zelo slabem stanju. V podzemlju samega griča, na katerem grad stoji, pa so odkrili pravo podzemno mesto. Videli smo tudi naravne shrambe, v katerih ljudje shranjujejo limone in krompir. V takih kamnitih prostorih so temperature stalne, zato se pridelki v njih ne uničijo. Tuncay nas je odpeljal tudi do stavbe, ki je pol cerkev in pol mošeja. Vanjo vodijo samo ena vrata, zato so verniki noter hodili skupaj, skupaj p

Preberite več

8. DAN: Delovna nedelja in nargile zaključek

Nedeljo smo začeli z zajtrkom, nato pa smo se ponovno odpravili na naša delovna mesta. Pavel se je udeležil še ene ture, tokrat zelene in si ogledal veliko naravnih znamenitosti te prečudovite Kapadokijske regije. S skupino turistov iz Velike Britanije in Združenih držav Amerike se je sprehodil skozi dolino Ihlara in si ogledal nekaj kulturnih točk, kot so cerkve in kapelice. Še posebej ga je navdušilo jezero Nar. S Sendi sva spet vpisovali e-maile v računalnik in urejali še zadnje podrobnosti ene predstavitve o Kapadokiji. Drugo bova naredili jutri. Kadir nama je predlagal, da na Trip advisorju napiševa mnenje o njihovi agenciji ali pa narediva kakšno brošuro v slovenščini- tako bi pritegnili stranke tudi v naši domači državi. Ob 16:00 sva s Sendi končali z delom in se z avtobusom odpravili nazaj v hotel. Dan je bil precej podoben prejšnjim- spet sva obiskali fitnes, nato pa se odpravili na malo daljši sprehod po mestu. Ustavili sva se na prečudovitem Borsa trgu in se do hotela vra

Preberite več

We can do!

Preišči ta spletni dnevnik