12. DAN: Povabljeni na večerjo

Jutra ostajajo še vedno enaka, zbudili smo se ob sedmih in se odpravili na zajtrk. Po razburljivi vožnji, smo ob 9:00 začeli z delom.

S Sendi sva skoraj dokončali brošuro v angleščini, načrtujeva, da jo bova naredili tudi v slovenščini. Dokončali sva svoji predstavitvi, zalili rože okrog agencije in tako je mimogrede minil 10. delovni dan. Utku je kot vedno poskrbel, da so bili naši želodčki polni, tokrat sva si privoščili mesni in skutni burek. Pavel je prevajal besedilo o agenciji in se ukvarjal s turisti.

Po končanem delu smo se odločili, da bomo v Nevsehir odšli z malo kasnejšim avtobusom, saj smo si hoteli sami ogledati Goreme. Čas smo izkoristili za nakupovanje spominkov in darila, ki smo ga zvečer odnesli k Serpil in Utku. Med delom sva med pogovorom z Utkum ujeli, da si kdaj pa kdaj privoščijo tudi kakšno alkoholno pijačo, zato smo skupaj s Pavlom kupili malo dražje vino in zavitek piškotov, le zato da na večerjo nismo prišli praznih rok.

S pohajkovanja po mestu smo v hotel prišli okrog 6. ure popoldne. Dogovorili smo se, da nas gostitelji poberejo malo čez osmo, zato smo imeli še dovolj časa, da smo se stuširali in lepo uredili.

Do Serpilinega stanovanja smo se z avtom vozili le nekaj minut, tako da bomo na naslednjo večerjo (na katero smo bili že spet povabljeni) znali priti kar peš. Vse jedi, ki smo jih na večerji poskusili, so bile pripravljene izpod spretnih kuharskih Utkovih prstov. Hrana je bila odlična! Najprej so nam postregli z juho katere sestavin ne poznamo, sledila je predjed- burek z gobami in sirom, pečen krompir ter solata, za glavno jed pa so pripravili riž, goveje meso in pire krompir. Kot da to še ni bilo dovolj, je Utku naredil še rižev puding z zapečeno zgornjo plastjo. Po večerji smo po turško sedeli na balkonu in si ogledovali razgled nad mestom. Seveda smo zraven spili tudi nekaj skodelic čaja. Kasneje smo v dnevni sobi skupaj z Utkum in Serpil ter ostalimi povabljenimi (z Yusufom, Denizom in Uri) igrali igro 101 in gledali televizijo. Ura je bila že krepko čez 10, zato smo se počasi odpravili v hotel.

Krampir

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

19. DAN: Zadnji delovni dan in Turška noč

Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v svoji agenciji posvetil dnevnikom. Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje. Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za slovo.

Preberite več

17. DAN: Sproščanje v bazenu

OOOOO, tokrat pa se je dan začel malo drugače. Zbudili smo se okrog devete ure, pozajtrkovali, nato pa uresničili naš načrt o obisku bazena. V zadnjih tednih nismo imeli veliko priložnosti za sproščanje, tako, da smo naš prvi popolnoma prost dan izkoristili za namakanje in sončenje. Obiskali smo bazen ob hotelu Holiday cave v kraju Goreme, kjer sicer preživljamo delovne dni. Pravijo, da smo odprli sezono kopanja, saj se Turkom vročina še ne zdi "tista taprava" nam pa se je skok v vodo prav prilegel (temperatura zadnje dni niha okrog 30° C). V restavraciji ob hotelu smo si privoščili kosilo in nekaj osvežujočih pijač. Ob 5. uri smo se z avtobusom odpravili nazaj do hotela. Ko smo se stuširali in uredili, smo morali kupiti še manjše darilo za Tuncaya in njegovo družino, saj smo bili zvečer povabljeni na večerjo v njihovo stanovanje. Malo pred osmo uro so nas pobrali pred hotelom. Opazili smo da je njihov dom (čeprav živijo v bloku), zelo prostoren, ima več spalnic, kuhinj

Preberite več

10. DAN: Sončni vzhod z baloni

Danes smo imeli prost dan, vendar smo vseeno vstali prej kot ponavadi. Tuncay nas je v pritličju pričakal že ob 5ih zjutraj in nas odpeljal na ogled balonov. Sončni vzhod nas je enostavno navdušil! Odpeljali smo se na več različnih lokacij, da smo si samo vzletanje ogledali pobližje in od daleč. Baloni so tudi precej večji in bolj hrupni, kot smo si predstavljali. Turisti, ki so vzletali, so večinoma prihajali iz Azije in Evrope. Po ogledu smo se odpravili nazaj v hotelske sobe in si privoščili lepotni spanec (hahah) do 11h. Ker smo preskočili zajtrk, smo bili za kosilo že precej lačni. Na kosilo peš odpravili do trgovskega centra. Ob pol dveh sta nas v pritličju že čakala Oznur in Tuncay in nas z avtomobilom odpeljala do prve znamenitosti, samostana Keslik. Vožnja je trajala več kot 45 minut, peljali smo se tudi skozi mesto Urgup. Samostan Keslik je velik, v jamo vklesan kompleks s večimi prostori. Samostan vsebuje kamnito učilnico, ki je služila tudi kot jedilnica, cerkev in vinarno

Preberite več

We can do!

Preišči ta spletni dnevnik