Preskoči na glavno vsebino

12. DAN: Povabljeni na večerjo

Jutra ostajajo še vedno enaka, zbudili smo se ob sedmih in se odpravili na zajtrk. Po razburljivi vožnji, smo ob 9:00 začeli z delom.
S Sendi sva skoraj dokončali brošuro v angleščini, načrtujeva, da jo bova naredili tudi v slovenščini. Dokončali sva svoji predstavitvi, zalili rože okrog agencije in tako je mimogrede minil 10. delovni dan. Utku je kot vedno poskrbel, da so bili naši želodčki polni, tokrat sva si privoščili mesni in skutni burek. Pavel je prevajal besedilo o agenciji in se ukvarjal s turisti. 
Po končanem delu smo se odločili, da bomo v Nevsehir odšli z malo kasnejšim avtobusom, saj smo si hoteli sami ogledati Goreme. Čas smo izkoristili za nakupovanje spominkov in darila, ki smo ga zvečer odnesli k Serpil in Utku. Med delom sva med pogovorom z Utkum ujeli, da si kdaj pa kdaj privoščijo tudi kakšno alkoholno pijačo, zato smo skupaj s Pavlom kupili malo dražje vino in zavitek piškotov, le zato da na večerjo nismo prišli praznih rok.
S pohajkovanja po mestu smo v hotel prišli okrog 6. ure popoldne. Dogovorili smo se, da nas gostitelji poberejo malo čez osmo, zato smo imeli še dovolj časa, da smo se stuširali in lepo uredili.
Do Serpilinega stanovanja smo se z avtom vozili le nekaj minut, tako da bomo na naslednjo večerjo (na katero smo bili že spet povabljeni) znali priti kar peš. Vse jedi, ki smo jih na večerji poskusili, so bile pripravljene izpod spretnih kuharskih Utkovih prstov. Hrana je bila odlična! Najprej so nam postregli z juho katere sestavin ne poznamo, sledila je predjed- burek z gobami in sirom, pečen krompir ter solata, za glavno jed pa so pripravili riž, goveje meso in pire krompir. Kot da to še ni bilo dovolj, je Utku naredil še rižev puding z zapečeno zgornjo plastjo. Po večerji smo po turško sedeli na balkonu in si ogledovali razgled nad mestom. Seveda smo zraven spili tudi nekaj skodelic čaja. Kasneje smo v dnevni sobi skupaj z Utkum in Serpil ter ostalimi povabljenimi (z Yusufom, Denizom in Uri) igrali igro 101 in gledali televizijo. Ura je bila že krepko čez 10, zato smo se počasi odpravili v hotel.
                                                           Krampir

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

10. DAN: Sončni vzhod z baloni

Danes smo imeli prost dan, vendar smo vseeno vstali prej kot ponavadi. Tuncay nas je v pritličju pričakal že ob 5ih zjutraj in nas odpeljal na ogled balonov. Sončni vzhod nas je enostavno navdušil! Odpeljali smo se na več različnih lokacij, da smo si samo vzletanje ogledali pobližje in od daleč. Baloni so tudi precej večji in bolj hrupni, kot smo si predstavljali. Turisti, ki so vzletali, so večinoma prihajali iz Azije in Evrope. Po ogledu smo se odpravili nazaj v hotelske sobe in si privoščili lepotni spanec (hahah) do 11h. Ker smo preskočili zajtrk, smo bili za kosilo že precej lačni. Na kosilo peš odpravili do trgovskega centra. Ob pol dveh sta nas v pritličju že čakala Oznur in Tuncay in nas z avtomobilom odpeljala do prve znamenitosti, samostana Keslik. Vožnja je trajala več kot 45 minut, peljali smo se tudi skozi mesto Urgup. Samostan Keslik je velik, v jamo vklesan kompleks s večimi prostori. Samostan vsebuje kamnito učilnico, ki je služila tudi kot jedilnica, cerkev in vinarno

1. DAN: Ljubljana-Istanbul-Kayseri-Nevsehir

           Zjutraj ob pol sedmih, smo se s Sendi in profesorico Katjo Valenčič Koren dobili pred Hoferjem, se poslovili od staršev in se odpravili proti letališču Brnik. Med potjo smo pobrali še Pavla, nato pa se skupaj odpravili novi dogodivščini na proti.                Na letališču smo opravili check-in,   oddali prtljago, profesorica pa nas je poučila o letališču in kako vse poteka. Opravili smo rentgen in pri vkrcavanju na letalo naleteli na prvo oviro. Potni list mora biti za vstop v Turčijo veljaven vsaj še pol leta, tega pa profesorica ni vedela. Na koncu smo se morali v Istanbul odpraviti sami. Let je potekal mirno, čeprav smo paničarili ob vzletanju in pristajanju. Med letom smo dobili izvrsten zajtrk, stevardese pa so nam ponujale tudi pijačo. Po 1 uri in 40 minutah smo prispeli na eno izmed največjih letališč v Istanbulu- Ataturk letališče. Po začetni zmedi in parih zgrešenih smereh, smo v eni uri našli pravi terminal. Nekajkrat smo za smer vprašali zaposlene, ki so na

6. DAN: Potepanje po Kapadokiji

Tuncay nas je prišel iskat ob 10. uri in nas najprej peljal do mošeje Damat Ibrahim Pasha. Mošejo je dal zgraditi Damat, ki se je poročil s kraljevo hčerko in ni pozabil na svoje rojstno mesto. Poleg mošeje je zgradil tudi turško kopel in univerzo. Kamnite stavbe so bile zgrajene v 20ih letih 18. stoletja. Ko je Damat Ibrahim zagledal novozgrajene stavbe je naglas izrekel: "To naj bo naše novo mesto!" Iz tega se je razvilo ime Nevsehir (nev- novo, sehir-mesto). Od daleč smo si ogledali tudi grad Nevsehir in pod njim stare hiše, ki so jih podrli, ker so bile v zelo slabem stanju. V podzemlju samega griča, na katerem grad stoji, pa so odkrili pravo podzemno mesto. Videli smo tudi naravne shrambe, v katerih ljudje shranjujejo limone in krompir. V takih kamnitih prostorih so temperature stalne, zato se pridelki v njih ne uničijo. Tuncay nas je odpeljal tudi do stavbe, ki je pol cerkev in pol mošeja. Vanjo vodijo samo ena vrata, zato so verniki noter hodili skupaj, skupaj p