Preskoči na glavno vsebino

13. DAN: Šoping

Delovni dan se ni prav dosti razlikoval od prejšnjih, s Sendi sva dokončali brošuro in, ker sva imeli dovolj časa, napisali še zadnji del bloga. S Serpil in Utkom smo naredili kratko pavzo in se odpeljali do bližnjega mesta Avanos na pozni zajtrk in skodelico čaja. Takoj po počitku, smo se vrnili na svoja delovna mesta in nadaljevali z delom.
Pavel je med prevajanjem brošure naletel na težave z računalnikom, zato je večino delovnega dne popravljal trdi disk in se ukvarjal s slabo baterijo od prenosnika. Med drugim, je menjal evre v turške lire. Vrednost turške lira niha iz dneva v dan, ob začetku prakse je bil 1€ vreden 5,4 tl, danes pa je vreden le 5,2 tl.
Po napornem delu hah, smo se sprehodili mimo stojnic, dokupili nekaj malenkosti, ter se odpravili nazaj v Nevsehir.
S Sendi sva se (spet :D) odločili preostanek dneva preživeti v nakupovalnem centru Nissara, Pavel pa je obiskal fitnes in do večerje malo zadremal.
Večer je bil prost, vendar smo bili preveč utrujeni, da bi šli ven iz hotelskih sob. Poklicali smo domače in že okrog 11. ure spali v posteljah.

                                          Zadnji popravki brošure

Pisarna selfi

                                                     Čaj ob reki Kizilirmak

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

10. DAN: Sončni vzhod z baloni

Danes smo imeli prost dan, vendar smo vseeno vstali prej kot ponavadi. Tuncay nas je v pritličju pričakal že ob 5ih zjutraj in nas odpeljal na ogled balonov. Sončni vzhod nas je enostavno navdušil! Odpeljali smo se na več različnih lokacij, da smo si samo vzletanje ogledali pobližje in od daleč. Baloni so tudi precej večji in bolj hrupni, kot smo si predstavljali. Turisti, ki so vzletali, so večinoma prihajali iz Azije in Evrope. Po ogledu smo se odpravili nazaj v hotelske sobe in si privoščili lepotni spanec (hahah) do 11h. Ker smo preskočili zajtrk, smo bili za kosilo že precej lačni. Na kosilo peš odpravili do trgovskega centra. Ob pol dveh sta nas v pritličju že čakala Oznur in Tuncay in nas z avtomobilom odpeljala do prve znamenitosti, samostana Keslik. Vožnja je trajala več kot 45 minut, peljali smo se tudi skozi mesto Urgup. Samostan Keslik je velik, v jamo vklesan kompleks s večimi prostori. Samostan vsebuje kamnito učilnico, ki je služila tudi kot jedilnica, cerkev in vinarno
Objavite komentar
Preberite več

1. DAN: Ljubljana-Istanbul-Kayseri-Nevsehir

           Zjutraj ob pol sedmih, smo se s Sendi in profesorico Katjo Valenčič Koren dobili pred Hoferjem, se poslovili od staršev in se odpravili proti letališču Brnik. Med potjo smo pobrali še Pavla, nato pa se skupaj odpravili novi dogodivščini na proti.                Na letališču smo opravili check-in,   oddali prtljago, profesorica pa nas je poučila o letališču in kako vse poteka. Opravili smo rentgen in pri vkrcavanju na letalo naleteli na prvo oviro. Potni list mora biti za vstop v Turčijo veljaven vsaj še pol leta, tega pa profesorica ni vedela. Na koncu smo se morali v Istanbul odpraviti sami. Let je potekal mirno, čeprav smo paničarili ob vzletanju in pristajanju. Med letom smo dobili izvrsten zajtrk, stevardese pa so nam ponujale tudi pijačo. Po 1 uri in 40 minutah smo prispeli na eno izmed največjih letališč v Istanbulu- Ataturk letališče. Po začetni zmedi in parih zgrešenih smereh, smo v eni uri našli pravi terminal. Nekajkrat smo za smer vprašali zaposlene, ki so na
Objavite komentar
Preberite več

3. DAN: Prvi delovni dan

Ponovno smo se zbudili med nočnim bobnanjem po mestu, vendar nas hrup ni več presenetil. Navajeni smo na vsakodnevno klicanje k molitvi, 5x na dan. Ob 7. uri smo se zbudili, uredili in se odpravili na zajtrk v hotelsko restavracijo. Hrana nas je spet navdušila, posebno okusna so bila umešana jajca z zelenjavo. Opazili smo, da je ponujena hrana vedno sveža in začinjena z značilnimi turškimi začimbami.  Tipični turški zajtrk je sestavljen iz sira, masla, oliv, jajc, paradižnika, kumar, marmelade, medu in kajmaka. Prav tako med ”jutranjo” hrano spadajo pikantna turška klobasa, imenovana Sucuk in nekatere vrste juhe.  Zajtrk pa ni pravi brez turškega čaja, ki ga Turki pijejo ne glede na uro. Sledila je razburljiva vožnja z avtobusom do mesta Goreme, kjer so nas v agencijah že čakali delodajalci. Bili smo prestrašeni, ker nismo vedeli, kaj točno od nas pričakujejo. Pavel je spremljal prevoze turistov, z mentorjem pa je obiskal tudi hotel, katerega sobe so izklesane v skale. Kot zanimivo
Objavite komentar
Preberite več