Preskoči na glavno vsebino

15. DAN: Zadnja delovna nedelja

Ne vemo več, kako naj se lotimo s pisanjem bloga, ker se vsi dnevi začnejo enako:D.
Vstajanje, umivanje, zajtrkovanje, sledil je odhod na delo.
Pavel je danes obiskal frizerski salon, zato mu ni bilo treba v službo, s Sendi pa sva si morali najti zaposlitev. Najini nadrejeni se največkrat sončijo pred agencijo, midve pa skušava dolgčas pregnati znotraj pisarne. Ponovno sva pisali včerajšnji blog, zadnjo uro delavnika pa sva posvetili izdelovanju dnevnikov. Pospravljali sva po pisarni, saj je bila najina delovna miza polna papirjev in brošur, s katerimi sva si pomagali prejšnje dni. Kadirju sva pokazali najino narejeno brošuro, vendar nisva vedeli, da so jih nedolgo nazaj dali delati sami. Vseeno naju je pohvalil, ker sva se zelo trudili in jo (glede na to, da sva se s tem ukvarjali prvič) izdelali zelo dobro. Med delovnim časom k Serpil pogosto pridejo njeni prijatelji, takrat pa se midve s Sendi izkaževa za izvrstni "gostiteljici" in gostom skuhava čaj. Ponavadi sva ljudem zelo zanimivi, saj sva v tem mestu novi. Vsakemu gostu se predstaviva in poveva od kod prihajava.
Po končanem delu sva kot vedno odšli z avtobusom v hotel. Odhiteli sva zamenjat denar v bližnjo menjalnico, nato pa odskakljali zapravljat lire v šoping center Nissara.
Zvečer smo nameravali skupaj s koordinatorjem obiskati Hrib želja v Urgupu, vendar se je Tuncay opravičil, ker je v zadnjih dneh staknil prehlad. Tako smo večer preživeli ob toplem čaju v hotelskem pritličju in (že!) okrog pol enajste zaspali v udobnih posteljah.

Se redimo

                                                         Pavlova čupca




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

3. DAN: Prvi delovni dan

Ponovno smo se zbudili med nočnim bobnanjem po mestu, vendar nas hrup ni več presenetil. Navajeni smo na vsakodnevno klicanje k molitvi, 5x na dan. Ob 7. uri smo se zbudili, uredili in se odpravili na zajtrk v hotelsko restavracijo. Hrana nas je spet navdušila, posebno okusna so bila umešana jajca z zelenjavo. Opazili smo, da je ponujena hrana vedno sveža in začinjena z značilnimi turškimi začimbami.  Tipični turški zajtrk je sestavljen iz sira, masla, oliv, jajc, paradižnika, kumar, marmelade, medu in kajmaka. Prav tako med ”jutranjo” hrano spadajo pikantna turška klobasa, imenovana Sucuk in nekatere vrste juhe.  Zajtrk pa ni pravi brez turškega čaja, ki ga Turki pijejo ne glede na uro. Sledila je razburljiva vožnja z avtobusom do mesta Goreme, kjer so nas v agencijah že čakali delodajalci. Bili smo prestrašeni, ker nismo vedeli, kaj točno od nas pričakujejo. Pavel je spremljal prevoze turistov, z mentorjem pa je obiskal tudi hotel, katerega sobe so izklesane v skale. Kot...

2. DAN: Prva noč in spoznavanje delodajalcev

Dan se je začel ob enih ponoči, ko smo se s Sendi prebudile v glasen trušč. Kasneje smo ugotovile, da takrat muslimani kličejo k prvemu in zadnjemu obroku dneva. Ko smo se pomirile, smo se odpravile nazaj spat.              Ponovno smo se zbudile ob pol devetih, nato smo se počasi uredile in se odpravile na samopostrežni zajtrk. Ob 10ih smo se dobili s Tuncayom in se pogovorili, kaj bomo delali čez dan. Pokazal nam je, kje moramo čakati avtobus, s katerim se bomo naprej odpeljali do naših delovnih mest. Po 15 minutni vožnji skozi Uchisar do mesta Goreme, smo se ustavili na avtobusni postaji in nato pot nadaljevali peš. Spoznali smo delodajalce v turistični agenciji Flintstones (tam bova delali s Sendi), in nadrejene v agenciji Hereke Goreme, kjer bo prakso opravljal Pavel. Od nas pričakujejo, da pokažemo vse svoje talente, kreativnost, poskušamo čim bolj spoznati kulturo in se približati potencialnim kupcem storitev. Kaj natančno bomo počeli, bomo i...

19. DAN: Zadnji delovni dan in Turška noč

Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v  svoji agenciji posvetil dnevnikom. Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje. Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za sl...