Dan smo začeli kot vsakega do sedaj, z vstajanjem ob 7. uri in z zajtrkom. Odpeljali smo se do delovnih mest in začeli z delom.
S Sendi sva najino brošuro napisali v slovenščini, dodali nekaj fotografij in dokončali včerajšnji blog. Kadir je večino dneva prespal, vendar naju to ni motilo, saj sva imeli dovolj dela s pisanjem dnevnika. Serpil je bila danes odstona, Utku pa je obiskal družino v glavnem mestu Ankari.
Za kosilo sva si privoščili drago pašto v središču Gorem, ki je bila za 72 lir (cca. 13 € za dve osebi) zelo slaba. Čeprav se nam 13€ ne zdi veliko, si v Kapadokiji, za ta denar lahko kupiš marsikaj.
Paveeeeeeeeeel je dan preživel na blagajni. Večino dneva je plačeval račune, prodajal izlete in pomagal menjati denar.
Vrnili smo se nazaj v hotelske sobe, se osvežili po peklenski vročini in se do večerje sprehajali po mestu. Obiskali smo nekaj trgov in spili skodelico tradicionalne turške kave. Po večerji smo se s Tuncayem dobili v hotelskem pritličju in obiskali Urgup. Najprej smo se na pijačo odpravili na teraso prelepega bara (vklesanega v Hrib želja) s steklenimi tlemi (se je Tuncay pošalil, da je v tej gostilni skozi steklo padlo LE 10 ljudi haha), kjer smo si privoščili limonado in turško sladico s pistacijami. Pridružil se nam je tudi Pavlov šef Miraš. Ura je bila že krepko čez enajst, vendar smo sklenili naše druženje nadaljevati v drugi kavarni v isti ulici, kjer smo spili še eno skodelico turške kave (ni bila ravno skodelica, temveč 2dcl rjave vode v papirnatem kozarcu). Dogovorili smo se še o zadnjih podrobnostih jutrišnjega prostega dne, nato pa nas je Tuncay odpeljal nazaj do hotela.
P.S. Slike z Urgupa bodo objavljene jutri. Ura je že pol enih zjutaj, internet pa dela le v pritličju hotela (ne da se nam še enkrat it u spodnji štuk).
P.P.S Hvala za razumevanje.
Obljubljene fotografije:D
Na sliki je skalnati Hrib želja.
S Sendi sva najino brošuro napisali v slovenščini, dodali nekaj fotografij in dokončali včerajšnji blog. Kadir je večino dneva prespal, vendar naju to ni motilo, saj sva imeli dovolj dela s pisanjem dnevnika. Serpil je bila danes odstona, Utku pa je obiskal družino v glavnem mestu Ankari.
Za kosilo sva si privoščili drago pašto v središču Gorem, ki je bila za 72 lir (cca. 13 € za dve osebi) zelo slaba. Čeprav se nam 13€ ne zdi veliko, si v Kapadokiji, za ta denar lahko kupiš marsikaj.
Paveeeeeeeeeel je dan preživel na blagajni. Večino dneva je plačeval račune, prodajal izlete in pomagal menjati denar.
Vrnili smo se nazaj v hotelske sobe, se osvežili po peklenski vročini in se do večerje sprehajali po mestu. Obiskali smo nekaj trgov in spili skodelico tradicionalne turške kave. Po večerji smo se s Tuncayem dobili v hotelskem pritličju in obiskali Urgup. Najprej smo se na pijačo odpravili na teraso prelepega bara (vklesanega v Hrib želja) s steklenimi tlemi (se je Tuncay pošalil, da je v tej gostilni skozi steklo padlo LE 10 ljudi haha), kjer smo si privoščili limonado in turško sladico s pistacijami. Pridružil se nam je tudi Pavlov šef Miraš. Ura je bila že krepko čez enajst, vendar smo sklenili naše druženje nadaljevati v drugi kavarni v isti ulici, kjer smo spili še eno skodelico turške kave (ni bila ravno skodelica, temveč 2dcl rjave vode v papirnatem kozarcu). Dogovorili smo se še o zadnjih podrobnostih jutrišnjega prostega dne, nato pa nas je Tuncay odpeljal nazaj do hotela.
Pašta je bla lepa sam za vidt
P.S. Slike z Urgupa bodo objavljene jutri. Ura je že pol enih zjutaj, internet pa dela le v pritličju hotela (ne da se nam še enkrat it u spodnji štuk).
P.P.S Hvala za razumevanje.
Obljubljene fotografije:D
Urgup selfi
Komentarji
Objavite komentar