Preskoči na glavno vsebino

16. DAN: Začetek zadnjega tedna

Dan smo začeli kot vsakega do sedaj, z vstajanjem ob 7. uri in z zajtrkom. Odpeljali smo se do delovnih mest in začeli z delom.
S Sendi sva najino brošuro napisali v slovenščini, dodali nekaj fotografij in dokončali včerajšnji blog. Kadir je večino dneva prespal, vendar naju to ni motilo, saj sva imeli dovolj dela s pisanjem dnevnika. Serpil je bila danes odstona, Utku pa je obiskal družino v glavnem mestu Ankari.
Za kosilo sva si privoščili drago pašto v središču Gorem, ki je bila za 72 lir (cca. 13 € za dve osebi) zelo slaba. Čeprav se nam 13€ ne zdi veliko, si v Kapadokiji, za ta denar lahko kupiš marsikaj.
Paveeeeeeeeeel je dan preživel na blagajni. Večino dneva je plačeval račune, prodajal izlete in pomagal menjati denar.
Vrnili smo se nazaj v hotelske sobe, se osvežili po peklenski vročini in se do večerje sprehajali po mestu. Obiskali smo nekaj trgov in spili skodelico tradicionalne turške kave. Po večerji smo se s Tuncayem dobili v hotelskem pritličju in obiskali Urgup. Najprej smo se na pijačo odpravili na teraso prelepega bara (vklesanega v Hrib želja) s steklenimi tlemi (se je Tuncay pošalil, da je v tej gostilni skozi steklo padlo LE 10 ljudi haha), kjer smo si privoščili limonado in turško sladico s pistacijami. Pridružil se nam je tudi Pavlov šef Miraš. Ura je bila že krepko čez enajst, vendar smo sklenili naše druženje nadaljevati v drugi kavarni v isti ulici, kjer smo spili še eno skodelico turške kave (ni bila ravno skodelica, temveč 2dcl rjave vode v papirnatem kozarcu). Dogovorili smo se še o zadnjih podrobnostih jutrišnjega prostega dne, nato pa nas je Tuncay odpeljal nazaj do hotela.

Pašta je bla lepa sam za vidt

P.S. Slike z Urgupa bodo objavljene jutri. Ura je že pol enih zjutaj, internet pa dela le v pritličju hotela (ne da se nam še enkrat it u spodnji štuk).

P.P.S Hvala za razumevanje.


Obljubljene fotografije:D

                                          Na sliki je skalnati Hrib želja.

               
Urgup selfi

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

19. DAN: Zadnji delovni dan in Turška noč

Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v  svoji agenciji posvetil dnevnikom. Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje. Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za slovo.

10. DAN: Sončni vzhod z baloni

Danes smo imeli prost dan, vendar smo vseeno vstali prej kot ponavadi. Tuncay nas je v pritličju pričakal že ob 5ih zjutraj in nas odpeljal na ogled balonov. Sončni vzhod nas je enostavno navdušil! Odpeljali smo se na več različnih lokacij, da smo si samo vzletanje ogledali pobližje in od daleč. Baloni so tudi precej večji in bolj hrupni, kot smo si predstavljali. Turisti, ki so vzletali, so večinoma prihajali iz Azije in Evrope. Po ogledu smo se odpravili nazaj v hotelske sobe in si privoščili lepotni spanec (hahah) do 11h. Ker smo preskočili zajtrk, smo bili za kosilo že precej lačni. Na kosilo peš odpravili do trgovskega centra. Ob pol dveh sta nas v pritličju že čakala Oznur in Tuncay in nas z avtomobilom odpeljala do prve znamenitosti, samostana Keslik. Vožnja je trajala več kot 45 minut, peljali smo se tudi skozi mesto Urgup. Samostan Keslik je velik, v jamo vklesan kompleks s večimi prostori. Samostan vsebuje kamnito učilnico, ki je služila tudi kot jedilnica, cerkev in vinarno

6. DAN: Potepanje po Kapadokiji

Tuncay nas je prišel iskat ob 10. uri in nas najprej peljal do mošeje Damat Ibrahim Pasha. Mošejo je dal zgraditi Damat, ki se je poročil s kraljevo hčerko in ni pozabil na svoje rojstno mesto. Poleg mošeje je zgradil tudi turško kopel in univerzo. Kamnite stavbe so bile zgrajene v 20ih letih 18. stoletja. Ko je Damat Ibrahim zagledal novozgrajene stavbe je naglas izrekel: "To naj bo naše novo mesto!" Iz tega se je razvilo ime Nevsehir (nev- novo, sehir-mesto). Od daleč smo si ogledali tudi grad Nevsehir in pod njim stare hiše, ki so jih podrli, ker so bile v zelo slabem stanju. V podzemlju samega griča, na katerem grad stoji, pa so odkrili pravo podzemno mesto. Videli smo tudi naravne shrambe, v katerih ljudje shranjujejo limone in krompir. V takih kamnitih prostorih so temperature stalne, zato se pridelki v njih ne uničijo. Tuncay nas je odpeljal tudi do stavbe, ki je pol cerkev in pol mošeja. Vanjo vodijo samo ena vrata, zato so verniki noter hodili skupaj, skupaj p