Preskoči na glavno vsebino

8. DAN: Delovna nedelja in nargile zaključek

Nedeljo smo začeli z zajtrkom, nato pa smo se ponovno odpravili na naša delovna mesta. Pavel se je udeležil še ene ture, tokrat zelene in si ogledal veliko naravnih znamenitosti te prečudovite Kapadokijske regije. S skupino turistov iz Velike Britanije in Združenih držav Amerike se je sprehodil skozi dolino Ihlara in si ogledal nekaj kulturnih točk, kot so cerkve in kapelice. Še posebej ga je navdušilo jezero Nar.
S Sendi sva spet vpisovali e-maile v računalnik in urejali še zadnje podrobnosti ene predstavitve o Kapadokiji. Drugo bova naredili jutri. Kadir nama je predlagal, da na Trip advisorju napiševa mnenje o njihovi agenciji ali pa narediva kakšno brošuro v slovenščini- tako bi pritegnili stranke tudi v naši domači državi.
Ob 16:00 sva s Sendi končali z delom in se z avtobusom odpravili nazaj v hotel. Dan je bil precej podoben prejšnjim- spet sva obiskali fitnes, nato pa se odpravili na malo daljši sprehod po mestu. Ustavili sva se na prečudovitem Borsa trgu in se do hotela vračali po drugi poti- tako sva videli tudi drugi, revnejši del Nevsehirja. Sledila je večerja v hotelu.
Po večerji smo se skupaj s Tuncayem odpeljali do mošeje Kursunlu Cami, kjer so pred kakšnim letom odprli prelep šiša bar. Poskusili smo pravo turško šišo in seveda spili nekaj čajev. Med potjo nazaj nam je Tuncay pokazal bankomate, kjer bomo lahko v naslednjih dneh dvignili denar. Dogovorili smo se še, da bomo jutri obiskali frizerja in da si bomo v zgodnjem torkovem jutru ogledali vzletanje balonov na vroč zrak.
Ob 10. smo se vrnili v hotelske sobe.

                                          Bar

Jezero Nar

Oper air muzej Goreme
   
Tuncay v dimu

                                          Šiša selfi


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

19. DAN: Zadnji delovni dan in Turška noč

Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v  svoji agenciji posvetil dnevnikom. Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje. Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za sl...
Objavite komentar
Preberite več

11. DAN: Na polovici

Dan se je začel ob sedmi uri z zajtrkom, nato pa smo se odpravili proti agencijam. Pavel je prevajal spletno stran o agenciji in se z Mirašem dogovoril, kaj bo pravzaprav delal jutri. Najbrž bo moral prevajati nekakšno besedilo. S Sendi pa sva imele bolj zanimiv delovni dan. Do 10h sva delali predstavitve v pisarni v Goremu, nato pa smo se skupaj s Serpil in Utkujem odpeljali do Urgupa. V njihovi podružnični agenciji nisva imeli veliko dela, saj nama na prenosniku ni uspelo popraviti interneta. Sva pa zato še malo bolj spoznali to turško mesto. Utku nama je svetoval, da si Urgup ogledava sami, zato sva se odločili za malo daljšo turo skozi ulice malih trgovinic. Sprehod sva sicer večinoma izkoristili za nakupovanje spominkov. Še prej so nama seveda postregli s turškim zajtrkom, krekerji, namazom iz oliv, prestami in sirom. Spoznale sva tudi Omana, starega prijatelja najinih nadrejenih. Med drugim smo se s Sevval (Oznurino nečakinjo) dokončno dogovorili za sobotno večerjo, s sabo bo...
Objavite komentar
Preberite več

18. DAN: Obisk večjega mesta

Po jutranji rutini (ki se je sicer začela šele ob 9. uri) smo se s Tuncayem odpeljali do malo večjega mesta Kayseri. Mesto je od Nevsehirja oddaljeno 70 km in ima približno milijon prebivalcev. Ko smo prispeli na cilj, smo si od daleč najprej pogledali ruševine gradu Kayseri in grobnico Alaca Kumbet. Slednja je zgrajena v obliki šotora in spominja na stavbe, ki so jih gradile karavane trgovcev s kamelami na Svileni poti. Ustavili smo se tudi v muzeju prvega predsednika Republike Turčije Mustafe Kemala Ataturka, kamor se je med svojim potepanjem zatekel le za dve noči. Pogledali smo si tudi dve mošeji. Mošeja Burunguz je največja mošeja v mestu, Cicelik pa ima tradicionalen modro-bel mozaik, ter je bila ne dolgo nazaj popolnoma renovirana. Za konec smo si ogledali tudi zelo znan turški bazar. Po napornem dnevu smo si vzeli čas za kosilo v bližnji restavraciji. Na poti do doma smo ob cesti kupovali marelice, ki so značilne za bližnje pokrajine. Po prihodu v hotel smo se odpravili na kra...
Objavite komentar
Preberite več