Preskoči na glavno vsebino

8. DAN: Delovna nedelja in nargile zaključek

Nedeljo smo začeli z zajtrkom, nato pa smo se ponovno odpravili na naša delovna mesta. Pavel se je udeležil še ene ture, tokrat zelene in si ogledal veliko naravnih znamenitosti te prečudovite Kapadokijske regije. S skupino turistov iz Velike Britanije in Združenih držav Amerike se je sprehodil skozi dolino Ihlara in si ogledal nekaj kulturnih točk, kot so cerkve in kapelice. Še posebej ga je navdušilo jezero Nar.
S Sendi sva spet vpisovali e-maile v računalnik in urejali še zadnje podrobnosti ene predstavitve o Kapadokiji. Drugo bova naredili jutri. Kadir nama je predlagal, da na Trip advisorju napiševa mnenje o njihovi agenciji ali pa narediva kakšno brošuro v slovenščini- tako bi pritegnili stranke tudi v naši domači državi.
Ob 16:00 sva s Sendi končali z delom in se z avtobusom odpravili nazaj v hotel. Dan je bil precej podoben prejšnjim- spet sva obiskali fitnes, nato pa se odpravili na malo daljši sprehod po mestu. Ustavili sva se na prečudovitem Borsa trgu in se do hotela vračali po drugi poti- tako sva videli tudi drugi, revnejši del Nevsehirja. Sledila je večerja v hotelu.
Po večerji smo se skupaj s Tuncayem odpeljali do mošeje Kursunlu Cami, kjer so pred kakšnim letom odprli prelep šiša bar. Poskusili smo pravo turško šišo in seveda spili nekaj čajev. Med potjo nazaj nam je Tuncay pokazal bankomate, kjer bomo lahko v naslednjih dneh dvignili denar. Dogovorili smo se še, da bomo jutri obiskali frizerja in da si bomo v zgodnjem torkovem jutru ogledali vzletanje balonov na vroč zrak.
Ob 10. smo se vrnili v hotelske sobe.

                                          Bar

Jezero Nar

Oper air muzej Goreme
   
Tuncay v dimu

                                          Šiša selfi


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

19. DAN: Zadnji delovni dan in Turška noč

Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v  svoji agenciji posvetil dnevnikom. Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje. Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za sl...
Objavite komentar
Preberite več

18. DAN: Obisk večjega mesta

Po jutranji rutini (ki se je sicer začela šele ob 9. uri) smo se s Tuncayem odpeljali do malo večjega mesta Kayseri. Mesto je od Nevsehirja oddaljeno 70 km in ima približno milijon prebivalcev. Ko smo prispeli na cilj, smo si od daleč najprej pogledali ruševine gradu Kayseri in grobnico Alaca Kumbet. Slednja je zgrajena v obliki šotora in spominja na stavbe, ki so jih gradile karavane trgovcev s kamelami na Svileni poti. Ustavili smo se tudi v muzeju prvega predsednika Republike Turčije Mustafe Kemala Ataturka, kamor se je med svojim potepanjem zatekel le za dve noči. Pogledali smo si tudi dve mošeji. Mošeja Burunguz je največja mošeja v mestu, Cicelik pa ima tradicionalen modro-bel mozaik, ter je bila ne dolgo nazaj popolnoma renovirana. Za konec smo si ogledali tudi zelo znan turški bazar. Po napornem dnevu smo si vzeli čas za kosilo v bližnji restavraciji. Na poti do doma smo ob cesti kupovali marelice, ki so značilne za bližnje pokrajine. Po prihodu v hotel smo se odpravili na kra...
Objavite komentar
Preberite več

14. DAN: Večerja pri Sevval

Ponovno smo se zbudili ob sedmi uri, se pripravili za delo in se po zajtrku odpeljali v Goreme. Dnevi so si med sabo zelo podobni, potihem si vsi želimo, da sobota pride čimprej. Sicer je Turčija zelo lepa država, pa vendar je doma najlepše:D. Na delovnem mestu smo pisale včerajšnji blog, ker smo ugotovile, da si lahko vzamemo več časa in je blog veliko bolje napisan. Dela tako ali tako ni veliko, ker je, kot smo že v prejšnjih blogih omenjali, Ramadan. Med temi prazniki, se Turki doma postijo (ne jejo in ne pijejo čez dan), zato tudi nimajo energije, da bi se udeleževali izletov, potovanj. Tako turistov, še posebno turških, v agenciji praktično ni. Posvetili sva se dnevnikom, ki jih moramo oddati v šoli in preurejali fotografije. Razmišljava, da bi izdelali kratek video iz vseh fotografij in posnetkov, ki sva jih posneli, če bova znali haha. S Kadirjem in Serpil sva (med delovnim časom) obiskali nakupovalni center, ker si je Kadir moral kupiti čevlje za Bajram. V Nissari smo preži...
Objavite komentar
Preberite več