Preskoči na glavno vsebino

8. DAN: Delovna nedelja in nargile zaključek

Nedeljo smo začeli z zajtrkom, nato pa smo se ponovno odpravili na naša delovna mesta. Pavel se je udeležil še ene ture, tokrat zelene in si ogledal veliko naravnih znamenitosti te prečudovite Kapadokijske regije. S skupino turistov iz Velike Britanije in Združenih držav Amerike se je sprehodil skozi dolino Ihlara in si ogledal nekaj kulturnih točk, kot so cerkve in kapelice. Še posebej ga je navdušilo jezero Nar.
S Sendi sva spet vpisovali e-maile v računalnik in urejali še zadnje podrobnosti ene predstavitve o Kapadokiji. Drugo bova naredili jutri. Kadir nama je predlagal, da na Trip advisorju napiševa mnenje o njihovi agenciji ali pa narediva kakšno brošuro v slovenščini- tako bi pritegnili stranke tudi v naši domači državi.
Ob 16:00 sva s Sendi končali z delom in se z avtobusom odpravili nazaj v hotel. Dan je bil precej podoben prejšnjim- spet sva obiskali fitnes, nato pa se odpravili na malo daljši sprehod po mestu. Ustavili sva se na prečudovitem Borsa trgu in se do hotela vračali po drugi poti- tako sva videli tudi drugi, revnejši del Nevsehirja. Sledila je večerja v hotelu.
Po večerji smo se skupaj s Tuncayem odpeljali do mošeje Kursunlu Cami, kjer so pred kakšnim letom odprli prelep šiša bar. Poskusili smo pravo turško šišo in seveda spili nekaj čajev. Med potjo nazaj nam je Tuncay pokazal bankomate, kjer bomo lahko v naslednjih dneh dvignili denar. Dogovorili smo se še, da bomo jutri obiskali frizerja in da si bomo v zgodnjem torkovem jutru ogledali vzletanje balonov na vroč zrak.
Ob 10. smo se vrnili v hotelske sobe.

                                          Bar

Jezero Nar

Oper air muzej Goreme
   
Tuncay v dimu

                                          Šiša selfi


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

10. DAN: Sončni vzhod z baloni

Danes smo imeli prost dan, vendar smo vseeno vstali prej kot ponavadi. Tuncay nas je v pritličju pričakal že ob 5ih zjutraj in nas odpeljal na ogled balonov. Sončni vzhod nas je enostavno navdušil! Odpeljali smo se na več različnih lokacij, da smo si samo vzletanje ogledali pobližje in od daleč. Baloni so tudi precej večji in bolj hrupni, kot smo si predstavljali. Turisti, ki so vzletali, so večinoma prihajali iz Azije in Evrope. Po ogledu smo se odpravili nazaj v hotelske sobe in si privoščili lepotni spanec (hahah) do 11h. Ker smo preskočili zajtrk, smo bili za kosilo že precej lačni. Na kosilo peš odpravili do trgovskega centra. Ob pol dveh sta nas v pritličju že čakala Oznur in Tuncay in nas z avtomobilom odpeljala do prve znamenitosti, samostana Keslik. Vožnja je trajala več kot 45 minut, peljali smo se tudi skozi mesto Urgup. Samostan Keslik je velik, v jamo vklesan kompleks s večimi prostori. Samostan vsebuje kamnito učilnico, ki je služila tudi kot jedilnica, cerkev in vinarno

1. DAN: Ljubljana-Istanbul-Kayseri-Nevsehir

           Zjutraj ob pol sedmih, smo se s Sendi in profesorico Katjo Valenčič Koren dobili pred Hoferjem, se poslovili od staršev in se odpravili proti letališču Brnik. Med potjo smo pobrali še Pavla, nato pa se skupaj odpravili novi dogodivščini na proti.                Na letališču smo opravili check-in,   oddali prtljago, profesorica pa nas je poučila o letališču in kako vse poteka. Opravili smo rentgen in pri vkrcavanju na letalo naleteli na prvo oviro. Potni list mora biti za vstop v Turčijo veljaven vsaj še pol leta, tega pa profesorica ni vedela. Na koncu smo se morali v Istanbul odpraviti sami. Let je potekal mirno, čeprav smo paničarili ob vzletanju in pristajanju. Med letom smo dobili izvrsten zajtrk, stevardese pa so nam ponujale tudi pijačo. Po 1 uri in 40 minutah smo prispeli na eno izmed največjih letališč v Istanbulu- Ataturk letališče. Po začetni zmedi in parih zgrešenih smereh, smo v eni uri našli pravi terminal. Nekajkrat smo za smer vprašali zaposlene, ki so na

6. DAN: Potepanje po Kapadokiji

Tuncay nas je prišel iskat ob 10. uri in nas najprej peljal do mošeje Damat Ibrahim Pasha. Mošejo je dal zgraditi Damat, ki se je poročil s kraljevo hčerko in ni pozabil na svoje rojstno mesto. Poleg mošeje je zgradil tudi turško kopel in univerzo. Kamnite stavbe so bile zgrajene v 20ih letih 18. stoletja. Ko je Damat Ibrahim zagledal novozgrajene stavbe je naglas izrekel: "To naj bo naše novo mesto!" Iz tega se je razvilo ime Nevsehir (nev- novo, sehir-mesto). Od daleč smo si ogledali tudi grad Nevsehir in pod njim stare hiše, ki so jih podrli, ker so bile v zelo slabem stanju. V podzemlju samega griča, na katerem grad stoji, pa so odkrili pravo podzemno mesto. Videli smo tudi naravne shrambe, v katerih ljudje shranjujejo limone in krompir. V takih kamnitih prostorih so temperature stalne, zato se pridelki v njih ne uničijo. Tuncay nas je odpeljal tudi do stavbe, ki je pol cerkev in pol mošeja. Vanjo vodijo samo ena vrata, zato so verniki noter hodili skupaj, skupaj p