Zbudili smo se v sončno jutro in se odpravili na skupni zajtrk. Ponavadi si privoščimo umešana jajčka in malo zelenjave, seveda pa je na voljo tudi nekaj različnih vrst kruha in namazov. Kar solidno. Po zajtrku smo se odpravili na svoja delovna mesta.
S Sendi sva se odločili, da bova naredili brošure v angleščini in slovenščini. Ker se na izdelovanje brošur nobena ne spozna, nama je prva stran vzela kar več ur. Posvetili sva se tudi predstavitvi, katero bomo predstavili v petek. Za še bolj zanimiv delovni dan je poskrbel Utku, ki je naju popeljal na kratko vožnjo s štirkolesnikom iz agencije. Sendi se je v vožnji tudi preizkusila, mene pa je bilo preveč strah haha. Za kosilo sva uživali v turških picah (pidah) in v Ayranu (slastnem tekočem jogurtu). Pavel je izdeloval vprašalnik o Kapadokiji. Nato smo se z avtobusom odpeljali nazaj do hotela.
S Sendi sva se že dalj časa pogovarjali o obisku kakšnega frizerja, da nama postriže in pobarva lase. Super priložnost se nama je ponudila kar tukaj, v Nevsehirju. Bratranec Tuncayeve žene Oznur, ima v lasti priznan frizerski salon, zato sva na končni znesek dobile tudi manjši popust. Striženje in barvanje las, je za polovico cenejše kot v Sloveniji!
Sama komunikacija s frizerji je bila sicer zelo slaba, angleščine namreč ne znajo. Na srečo nas je do frizerja in nazaj pospremila Oznurina nečakinja Sevval, ki je frizerjem prevajala kaj si pravzaprav želiva. Sevval nas je (ker smo tako fajn) povabila na večerjo, ki jo prireja v soboto. Zraven bo pripeljala tudi svoje prijatelje:D.
Tuncay nas je po večerji odpeljal na čaj v mesto Goreme, v čudovit bar s pogledom na cvetoč turističen kraj. Pogovarjali smo se, kaj nam je v Turčiji všeč in kaj ne, ter kakšne so razlike med Turki in Slovenci. Povedal nam je tudi, da je v Goremu opravljal različna dela že kot najstnik in da mu je to mesto zelo pri srcu. Okrog 10. ure smo se vrnili v svoje sobe, saj nas jutri čaka precej naporen dan.
S Sendi sva se odločili, da bova naredili brošure v angleščini in slovenščini. Ker se na izdelovanje brošur nobena ne spozna, nama je prva stran vzela kar več ur. Posvetili sva se tudi predstavitvi, katero bomo predstavili v petek. Za še bolj zanimiv delovni dan je poskrbel Utku, ki je naju popeljal na kratko vožnjo s štirkolesnikom iz agencije. Sendi se je v vožnji tudi preizkusila, mene pa je bilo preveč strah haha. Za kosilo sva uživali v turških picah (pidah) in v Ayranu (slastnem tekočem jogurtu). Pavel je izdeloval vprašalnik o Kapadokiji. Nato smo se z avtobusom odpeljali nazaj do hotela.
S Sendi sva se že dalj časa pogovarjali o obisku kakšnega frizerja, da nama postriže in pobarva lase. Super priložnost se nama je ponudila kar tukaj, v Nevsehirju. Bratranec Tuncayeve žene Oznur, ima v lasti priznan frizerski salon, zato sva na končni znesek dobile tudi manjši popust. Striženje in barvanje las, je za polovico cenejše kot v Sloveniji!
Sama komunikacija s frizerji je bila sicer zelo slaba, angleščine namreč ne znajo. Na srečo nas je do frizerja in nazaj pospremila Oznurina nečakinja Sevval, ki je frizerjem prevajala kaj si pravzaprav želiva. Sevval nas je (ker smo tako fajn) povabila na večerjo, ki jo prireja v soboto. Zraven bo pripeljala tudi svoje prijatelje:D.
Tuncay nas je po večerji odpeljal na čaj v mesto Goreme, v čudovit bar s pogledom na cvetoč turističen kraj. Pogovarjali smo se, kaj nam je v Turčiji všeč in kaj ne, ter kakšne so razlike med Turki in Slovenci. Povedal nam je tudi, da je v Goremu opravljal različna dela že kot najstnik in da mu je to mesto zelo pri srcu. Okrog 10. ure smo se vrnili v svoje sobe, saj nas jutri čaka precej naporen dan.
Na sliki je štirikolesnik z interneta
Sevval, Pavel in Nina v fizerskem salonu. Sendi v ozadju.
Čajčk
Komentarji
Objavite komentar