Preskoči na glavno vsebino

1. DAN: Ljubljana-Istanbul-Kayseri-Nevsehir

          Zjutraj ob pol sedmih, smo se s Sendi in profesorico Katjo Valenčič Koren dobili pred Hoferjem, se poslovili od staršev in se odpravili proti letališču Brnik. Med potjo smo pobrali še Pavla, nato pa se skupaj odpravili novi dogodivščini na proti.
               Na letališču smo opravili check-in,  oddali prtljago, profesorica pa nas je poučila o letališču in kako vse poteka. Opravili smo rentgen in pri vkrcavanju na letalo naleteli na prvo oviro. Potni list mora biti za vstop v Turčijo veljaven vsaj še pol leta, tega pa profesorica ni vedela. Na koncu smo se morali v Istanbul odpraviti sami.
Let je potekal mirno, čeprav smo paničarili ob vzletanju in pristajanju. Med letom smo dobili izvrsten zajtrk, stevardese pa so nam ponujale tudi pijačo. Po 1 uri in 40 minutah smo prispeli na eno izmed največjih letališč v Istanbulu- Ataturk letališče. Po začetni zmedi in parih zgrešenih smereh, smo v eni uri našli pravi terminal. Nekajkrat smo za smer vprašali zaposlene, ki so nam z veseljem pomagali (čeprav narobe).
Po ponovnem rentgenu in pregledu smo več ur čakali na vkrcanje na letalo za Kayseri. Na letalu smo se zabavali z interaktivnimi ekrani in z zanimivimi indijskimi potniki. Tokrat so nam med letom postregli s toplim sendvičem z neko črno snovjo. Ne vemo kaj smo jedli, ampak je bilo dobro.
Na letališču Kayseri nismo dobili prtljage na tekočem traku, zato je nas, ter ostale, uslužbenka usmerila na nek drug del letališča, kjer smo končno dobili svoje kovčke.
Zunaj nas je že čakal voznik kombija in nas odpeljal do mesta Goreme. Spoznali smo našega mentorja Tuncaya in od zunaj turistično agencijo, kjer bo prakso opravljal Pavel. Tuncay nas je nato s svojim avtom odpeljal do hotela, kjer bomo nastanjeni. Med vožnjo nam je jedrnato predstavil mesto Goreme in Nevsehir, ustavili pa smo se tudi v mestu Uchisar in posneli prve fotografije kamnitih znamenitosti. Kot za zanimivost nam je Tuncay povedal, da v Sloveniji poznamo deževne dneve, v Kapadokiji pa deževne minute. Deževno vreme je namreč pri njih zelo redek pojav.
Utrujeni smo prispeli v hotel in se namestili v udobnih sobah. Sledila je večerja z Tuncayem. Hrana je bila odlična, vendar jo je bilo preveč. Smejali smo se temu, da se bomo v Slovenijo vrnili veliko težji. Tuncay nas je povabil na turški čaj, povabilo smo kljub izčrpanosti sprejeli. Čaj je bil vrel in sploh ne tako dobrega okusa. Upamo, da se bomo na popolnoma drugačne okuse v 3 tednih navadili.
               Vrnili smo se v naše sobe in bili priča prvemu klicu za molitev. Življenja je bilo v Nevsehirju kljub pozni uri zelo veliko. V sobah smo le še razpakirali, se stuširali in popadali v postelje.


                                                      Prvi utrinki z letala

Razgled z letala


                                       
                                                        Razgled z letala 2

                                                                 Uchisar


                                                            Zelo dober čaj

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

10. DAN: Sončni vzhod z baloni

Danes smo imeli prost dan, vendar smo vseeno vstali prej kot ponavadi. Tuncay nas je v pritličju pričakal že ob 5ih zjutraj in nas odpeljal na ogled balonov. Sončni vzhod nas je enostavno navdušil! Odpeljali smo se na več različnih lokacij, da smo si samo vzletanje ogledali pobližje in od daleč. Baloni so tudi precej večji in bolj hrupni, kot smo si predstavljali. Turisti, ki so vzletali, so večinoma prihajali iz Azije in Evrope. Po ogledu smo se odpravili nazaj v hotelske sobe in si privoščili lepotni spanec (hahah) do 11h. Ker smo preskočili zajtrk, smo bili za kosilo že precej lačni. Na kosilo peš odpravili do trgovskega centra. Ob pol dveh sta nas v pritličju že čakala Oznur in Tuncay in nas z avtomobilom odpeljala do prve znamenitosti, samostana Keslik. Vožnja je trajala več kot 45 minut, peljali smo se tudi skozi mesto Urgup. Samostan Keslik je velik, v jamo vklesan kompleks s večimi prostori. Samostan vsebuje kamnito učilnico, ki je služila tudi kot jedilnica, cerkev in vinarno
Objavite komentar
Preberite več

6. DAN: Potepanje po Kapadokiji

Tuncay nas je prišel iskat ob 10. uri in nas najprej peljal do mošeje Damat Ibrahim Pasha. Mošejo je dal zgraditi Damat, ki se je poročil s kraljevo hčerko in ni pozabil na svoje rojstno mesto. Poleg mošeje je zgradil tudi turško kopel in univerzo. Kamnite stavbe so bile zgrajene v 20ih letih 18. stoletja. Ko je Damat Ibrahim zagledal novozgrajene stavbe je naglas izrekel: "To naj bo naše novo mesto!" Iz tega se je razvilo ime Nevsehir (nev- novo, sehir-mesto). Od daleč smo si ogledali tudi grad Nevsehir in pod njim stare hiše, ki so jih podrli, ker so bile v zelo slabem stanju. V podzemlju samega griča, na katerem grad stoji, pa so odkrili pravo podzemno mesto. Videli smo tudi naravne shrambe, v katerih ljudje shranjujejo limone in krompir. V takih kamnitih prostorih so temperature stalne, zato se pridelki v njih ne uničijo. Tuncay nas je odpeljal tudi do stavbe, ki je pol cerkev in pol mošeja. Vanjo vodijo samo ena vrata, zato so verniki noter hodili skupaj, skupaj p
Objavite komentar
Preberite več