Preskoči na glavno vsebino

4. DAN: Novim dogodivščinam na proti

Jutro smo začeli ob 7. uri zjutraj. Najprej smo se uredili, malo pospravili po sobi, nato pa sestradani odhiteli na zajtrk. Na delo smo se odpravili takoj po zajtrku z javnim prevozom ob pol osmih.
               Na avtobusu nama je (Nini in Sendi) nek fant odstopil sedeže, ker moški in ženske pač ne smejo sedeti skupaj. Na sploh je vožnja z avtobusom prava dogodivščina, večkrat vozniki vozijo kar z odprtimi vrati, ali pa neobzirno sekajo ovinke.
Sledil je prihod v Goreme, zavedali smo se, da se nam obeta zanimiv dan.
Na delu so nama s Sendi povedali, da bova danes dan preživeli kot spremljevalki skupine turistov, ki so se odpravljali na ti. "red tour". Izlet je vseboval ogled Golobje doline (Piegon valley), Doline ljubezni, gradu Uchisar, odprtega muzeja Goreme, lončarne in obrtno delavnico, kjer izdelujejo usnje. Obiskovalci so prihajali iz Malezije, Švice in iz Čila.
Celoten dan je bil zelo zanimiv, vendar naju je zelo izčrpala vročina. Turška vodnica Peppa je pojasnila vso zgodovino Gorema, Avanosa, Uchisarja in mesta Kayseri. Po ogledu dolin in čudovitih kamnitih skulptur smo se odpravili na kosilo v bližnjo restavracijo. Peppa je zelo doživeto govorila o vseh znamenitostih, z veseljem je odgovarjala na naša vprašanja in se potrudila, da smo vsi razumeli vse. Pavel je medtem v pisarni opravljal naloge, ki mu jih je naložil Mirar, izdeloval je predstavitev o Kapadokiji in sprejel tudi prve stranke. Delovna mesta smo zapustili ob 16:00h, ob pol petih pa smo se vrnili nazaj proti hotelu. Ker je ponovno deževalo, smo 45 minut našega prostega časa spet preživeli v fitnesu, nato smo se stuširali in se pred večerjo odpravili v trgovski center Nissara.
S Sendi sva si ogledovali nakit in ličila, medtem ko je Pavel nestrpno tekal za nami. V teh 4 dneh smo se že navadili, da smo nenehno tarča pogledov lokalnih prebivalcev. Ker se nam je mudilo na večerjo, smo trgovine zapustili malo pred osmo uro zvečer.
Po večerji smo v pritličju počakali na Tuncaya, ki nas je odpeljal na turške ure v bližnji Turški bar. Z Oznur smo se naučili besed, ki jih pogosto uporabljamo, kot so npr. sladkor, čaj, hočem, nočem...                       Poslušali smo tudi glasbo v živo, glasbenik je igral na znano turško glasbilo ud. Posvetil nam je tudi eno izmed najbolj prepoznavnih pesmi o Kapadokiji.
Po uspešnih učnih urah nas je Tuncay odpeljal nazaj v hotel.

                                                           Javni prevoz

                                                    ;-)

                                                           Kamele služijo predvsem v turistične namene.

                                                   Drevo želja

                                          Urchisarjev razgled


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

10. DAN: Sončni vzhod z baloni

Danes smo imeli prost dan, vendar smo vseeno vstali prej kot ponavadi. Tuncay nas je v pritličju pričakal že ob 5ih zjutraj in nas odpeljal na ogled balonov. Sončni vzhod nas je enostavno navdušil! Odpeljali smo se na več različnih lokacij, da smo si samo vzletanje ogledali pobližje in od daleč. Baloni so tudi precej večji in bolj hrupni, kot smo si predstavljali. Turisti, ki so vzletali, so večinoma prihajali iz Azije in Evrope. Po ogledu smo se odpravili nazaj v hotelske sobe in si privoščili lepotni spanec (hahah) do 11h. Ker smo preskočili zajtrk, smo bili za kosilo že precej lačni. Na kosilo peš odpravili do trgovskega centra. Ob pol dveh sta nas v pritličju že čakala Oznur in Tuncay in nas z avtomobilom odpeljala do prve znamenitosti, samostana Keslik. Vožnja je trajala več kot 45 minut, peljali smo se tudi skozi mesto Urgup. Samostan Keslik je velik, v jamo vklesan kompleks s večimi prostori. Samostan vsebuje kamnito učilnico, ki je služila tudi kot jedilnica, cerkev in vinarno...

3. DAN: Prvi delovni dan

Ponovno smo se zbudili med nočnim bobnanjem po mestu, vendar nas hrup ni več presenetil. Navajeni smo na vsakodnevno klicanje k molitvi, 5x na dan. Ob 7. uri smo se zbudili, uredili in se odpravili na zajtrk v hotelsko restavracijo. Hrana nas je spet navdušila, posebno okusna so bila umešana jajca z zelenjavo. Opazili smo, da je ponujena hrana vedno sveža in začinjena z značilnimi turškimi začimbami.  Tipični turški zajtrk je sestavljen iz sira, masla, oliv, jajc, paradižnika, kumar, marmelade, medu in kajmaka. Prav tako med ”jutranjo” hrano spadajo pikantna turška klobasa, imenovana Sucuk in nekatere vrste juhe.  Zajtrk pa ni pravi brez turškega čaja, ki ga Turki pijejo ne glede na uro. Sledila je razburljiva vožnja z avtobusom do mesta Goreme, kjer so nas v agencijah že čakali delodajalci. Bili smo prestrašeni, ker nismo vedeli, kaj točno od nas pričakujejo. Pavel je spremljal prevoze turistov, z mentorjem pa je obiskal tudi hotel, katerega sobe so izklesane v skale. Kot...

2. DAN: Prva noč in spoznavanje delodajalcev

Dan se je začel ob enih ponoči, ko smo se s Sendi prebudile v glasen trušč. Kasneje smo ugotovile, da takrat muslimani kličejo k prvemu in zadnjemu obroku dneva. Ko smo se pomirile, smo se odpravile nazaj spat.              Ponovno smo se zbudile ob pol devetih, nato smo se počasi uredile in se odpravile na samopostrežni zajtrk. Ob 10ih smo se dobili s Tuncayom in se pogovorili, kaj bomo delali čez dan. Pokazal nam je, kje moramo čakati avtobus, s katerim se bomo naprej odpeljali do naših delovnih mest. Po 15 minutni vožnji skozi Uchisar do mesta Goreme, smo se ustavili na avtobusni postaji in nato pot nadaljevali peš. Spoznali smo delodajalce v turistični agenciji Flintstones (tam bova delali s Sendi), in nadrejene v agenciji Hereke Goreme, kjer bo prakso opravljal Pavel. Od nas pričakujejo, da pokažemo vse svoje talente, kreativnost, poskušamo čim bolj spoznati kulturo in se približati potencialnim kupcem storitev. Kaj natančno bomo počeli, bomo i...