Tuncay nas je prišel iskat ob 10. uri in nas najprej peljal do mošeje Damat Ibrahim Pasha. Mošejo je dal zgraditi Damat, ki se je poročil s kraljevo hčerko in ni pozabil na svoje rojstno mesto. Poleg mošeje je zgradil tudi turško kopel in univerzo. Kamnite stavbe so bile zgrajene v 20ih letih 18. stoletja. Ko je Damat Ibrahim zagledal novozgrajene stavbe je naglas izrekel: "To naj bo naše novo mesto!" Iz tega se je razvilo ime Nevsehir (nev- novo, sehir-mesto).
Od daleč smo si ogledali tudi grad Nevsehir in pod njim stare hiše, ki so jih podrli, ker so bile v zelo slabem stanju. V podzemlju samega griča, na katerem grad stoji, pa so odkrili pravo podzemno mesto. Videli smo tudi naravne shrambe, v katerih ljudje shranjujejo limone in krompir. V takih kamnitih prostorih so temperature stalne, zato se pridelki v njih ne uničijo.
Tuncay nas je odpeljal tudi do stavbe, ki je pol cerkev in pol mošeja. Vanjo vodijo samo ena vrata, zato so verniki noter hodili skupaj, skupaj pa so tudi molili. Obiskali smo še eno mošejo, kjer sva si s Sendi morali pokriti lase, peš pa smo se po strmih stopnicah povzpeli tudi na Srednji grad. Na vrhu gradu se je odprl čudovit razgled nad mestom. Poskusili smo tudi Kapadokijsko vino, ki pa se po okusu ne razlikuje po Refošku.
Vreme se je počasi začelo slabšati, vendar smo se vseeno odločili za 10-minutni sprehod skozi Rdečo dolino. Med sprehodom nas je ujel močan dež, vendar nas ni ustavil. V avto smo se vrnili popolnoma premočeni in prekriti z rjavim peskom. Super.
Da se ne bi prehladili, smo se v hotelu preoblekli in se nato odpravili na kosilo. Poskusili smo Doner kebab, za katerega smo menili, da nas bo gotovo navdušil, ker pač kebab izvira iz Turčije.. no, iz postonjskega Majlonta je vseeno boljši.
Sledila je sproščujoča turška kopel. V prostorih le-te, sva se s Sendi odpravili v ženski del, Pavel pa v moškega. Spola ne smeta biti skupaj.
Najprej sva se morali preoblečt, vendar nisva vedeli, da potrebujeva kopalke. Po celotnem kompleksu sva zato morali hoditi le v spodnjem perilu haha. Najprej nas je neka starejša gospa po obrazu namazala z nekakšno glino, nato pa sva se morali 15 minut sproščati v savni. V savni je bilo čudovito, že takrat, na samem začetku sva sklenili, da se bova gotovo vrnili. Sledilo je tuširanje, nato pa sva se nekaj minut namakali v bazenu. Ulegli sva se na nekakšno marmorno okroglo ploščo, kjer so naju turške maserke razvajale s pilingom in penečo masažo. Po razvajanju so naju postregli z jabolčnim čajem, nato pa sva se morali počasi odpraviti domov.
Do hotela smo prispeli že okrog 18. ure, zato smo imeli dovolj časa, da smo se v miru stuširali in uredili za večerjo. Po večerji smo se odločili za še eno šetnjo po mestu in ponoven obisk trgovskega centra. Ob 22h smo se vrnili v hotelske sobe.
Smo se skrivali pred dežjem
Pavel s prijateljem
Na razgledni točki gradu
Komentarji
Objavite komentar