Preskoči na glavno vsebino

6. DAN: Potepanje po Kapadokiji

Tuncay nas je prišel iskat ob 10. uri in nas najprej peljal do mošeje Damat Ibrahim Pasha. Mošejo je dal zgraditi Damat, ki se je poročil s kraljevo hčerko in ni pozabil na svoje rojstno mesto. Poleg mošeje je zgradil tudi turško kopel in univerzo. Kamnite stavbe so bile zgrajene v 20ih letih 18. stoletja. Ko je Damat Ibrahim zagledal novozgrajene stavbe je naglas izrekel: "To naj bo naše novo mesto!" Iz tega se je razvilo ime Nevsehir (nev- novo, sehir-mesto).

Od daleč smo si ogledali tudi grad Nevsehir in pod njim stare hiše, ki so jih podrli, ker so bile v zelo slabem stanju. V podzemlju samega griča, na katerem grad stoji, pa so odkrili pravo podzemno mesto. Videli smo tudi naravne shrambe, v katerih ljudje shranjujejo limone in krompir. V takih kamnitih prostorih so temperature stalne, zato se pridelki v njih ne uničijo.
Tuncay nas je odpeljal tudi do stavbe, ki je pol cerkev in pol mošeja. Vanjo vodijo samo ena vrata, zato so verniki noter hodili skupaj, skupaj pa so tudi molili. Obiskali smo še eno mošejo, kjer sva si s Sendi morali pokriti lase, peš pa smo se po strmih stopnicah povzpeli tudi na Srednji grad. Na vrhu gradu se je odprl čudovit razgled nad mestom. Poskusili smo tudi Kapadokijsko vino, ki pa se po okusu ne razlikuje po Refošku.
Vreme se je počasi začelo slabšati, vendar smo se vseeno odločili za 10-minutni sprehod skozi Rdečo dolino. Med sprehodom nas je ujel močan dež, vendar nas ni ustavil. V avto smo se vrnili popolnoma premočeni in prekriti z rjavim peskom. Super.
Da se ne bi prehladili, smo se v hotelu preoblekli in se nato odpravili na kosilo. Poskusili smo Doner kebab, za katerega smo menili, da nas bo gotovo navdušil, ker pač kebab izvira iz Turčije.. no, iz postonjskega Majlonta je vseeno boljši.
Sledila je sproščujoča turška kopel. V prostorih le-te, sva se s Sendi odpravili v ženski del, Pavel pa v moškega. Spola ne smeta biti skupaj. 
Najprej sva se morali preoblečt, vendar nisva vedeli, da potrebujeva kopalke. Po celotnem kompleksu sva zato morali hoditi le v spodnjem perilu haha. Najprej nas je neka starejša gospa po obrazu namazala z nekakšno glino, nato pa sva se morali 15 minut sproščati v savni. V savni je bilo čudovito, že takrat, na samem začetku sva sklenili, da se bova gotovo vrnili. Sledilo je tuširanje, nato pa sva se nekaj minut namakali v bazenu. Ulegli sva se na nekakšno marmorno okroglo ploščo, kjer so naju turške maserke razvajale s pilingom in penečo masažo. Po razvajanju so naju postregli z jabolčnim čajem, nato pa sva se morali počasi odpraviti domov.

Do hotela smo prispeli že okrog 18. ure, zato smo imeli dovolj časa, da smo se v miru stuširali in uredili za večerjo. Po večerji smo se odločili za še eno šetnjo po mestu in ponoven obisk trgovskega centra. Ob 22h smo se vrnili v hotelske sobe.

                                                            Marele

                                                           Rdeča dolina

Smo se skrivali pred dežjem

Pavel s prijateljem
                                         Na razgledni točki gradu

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

19. DAN: Zadnji delovni dan in Turška noč

Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v  svoji agenciji posvetil dnevnikom. Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje. Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za sl...

11. DAN: Na polovici

Dan se je začel ob sedmi uri z zajtrkom, nato pa smo se odpravili proti agencijam. Pavel je prevajal spletno stran o agenciji in se z Mirašem dogovoril, kaj bo pravzaprav delal jutri. Najbrž bo moral prevajati nekakšno besedilo. S Sendi pa sva imele bolj zanimiv delovni dan. Do 10h sva delali predstavitve v pisarni v Goremu, nato pa smo se skupaj s Serpil in Utkujem odpeljali do Urgupa. V njihovi podružnični agenciji nisva imeli veliko dela, saj nama na prenosniku ni uspelo popraviti interneta. Sva pa zato še malo bolj spoznali to turško mesto. Utku nama je svetoval, da si Urgup ogledava sami, zato sva se odločili za malo daljšo turo skozi ulice malih trgovinic. Sprehod sva sicer večinoma izkoristili za nakupovanje spominkov. Še prej so nama seveda postregli s turškim zajtrkom, krekerji, namazom iz oliv, prestami in sirom. Spoznale sva tudi Omana, starega prijatelja najinih nadrejenih. Med drugim smo se s Sevval (Oznurino nečakinjo) dokončno dogovorili za sobotno večerjo, s sabo bo...

14. DAN: Večerja pri Sevval

Ponovno smo se zbudili ob sedmi uri, se pripravili za delo in se po zajtrku odpeljali v Goreme. Dnevi so si med sabo zelo podobni, potihem si vsi želimo, da sobota pride čimprej. Sicer je Turčija zelo lepa država, pa vendar je doma najlepše:D. Na delovnem mestu smo pisale včerajšnji blog, ker smo ugotovile, da si lahko vzamemo več časa in je blog veliko bolje napisan. Dela tako ali tako ni veliko, ker je, kot smo že v prejšnjih blogih omenjali, Ramadan. Med temi prazniki, se Turki doma postijo (ne jejo in ne pijejo čez dan), zato tudi nimajo energije, da bi se udeleževali izletov, potovanj. Tako turistov, še posebno turških, v agenciji praktično ni. Posvetili sva se dnevnikom, ki jih moramo oddati v šoli in preurejali fotografije. Razmišljava, da bi izdelali kratek video iz vseh fotografij in posnetkov, ki sva jih posneli, če bova znali haha. S Kadirjem in Serpil sva (med delovnim časom) obiskali nakupovalni center, ker si je Kadir moral kupiti čevlje za Bajram. V Nissari smo preži...