Preskoči na glavno vsebino

Objave

20. DAN: Slovo od delodajalcev

Jutro se je začelo kasneje kot ponavadi, šele okrog 9. ure. Prejšnji večer nas je Serpil povabila k domačim na Bajramski zajtrk, katerega smo se z veseljem udeležili. Postregli so nam z več bureki, pečenim krompirjem, jajci, različnimi namazi, lepinjami in z domačim kruhom. Ko smo se do sitega najedli, so nam na največjem pladnju, kar smo jih kdaj videli, ponudili še oreščke in semena, ter toplo kavo in čaj. S Kadirjem, Utkom in Serpil smo se pogovarjali o naši praksi, nato pa druženje sklenili nadaljevati v pisarni v Goremu. Po poti do agencije smo se ustavili v draguljarni, kjer sva si s Sendi za darilo morali izbrati prstan, ki naju bo še bolj spominjal na preživete dni v Kapadokiji. Ker je bil to naš zadnji delovni dan, smo vsakemu od zaposlenih kupili vrečko turške kave in podarili fotografije, ki smo jih razvili prejšnji dan. Da so bili teh pozornosti zelo veseli, sploh ne bomo izgubljali besed. Ponovno smo se okrepčali s turško kavo, ki sva jo kupili s Sendi, se posladkali s čok
Objavite komentar
Preberite več
Najnovejše objave

19. DAN: Zadnji delovni dan in Turška noč

Zbudili smo se v sončno jutro, ter se z nasmehom na obrazu zadnjič odpravili do naših delovnih mest. S Sendi (spet :D) nisva imeli prav veliko dela, večino dneva smo z Utkom presedeli pred turistično agencijo in poslušali turško glasbo. Pogovarjali smo se o turških in slovenskih običajih in navadah, ter odkrili kar nekaj podobnosti med kulturama. Med delovnim časom, nas je obiskal Tuncay in se vsem mentorjem zahvalil, da so naju sploh gostili in tako lepo sprejeli. Posladkali smo se s sladkimi piškoti in se okrepčali s turškim čajem, brez katerega si dneva sploh ne predstavljamo več. Pavel se je v  svoji agenciji posvetil dnevnikom. Okrog 3. ure smo se lotili čiščenja pisarne za jutrišnji zelo pomemben praznik, Bajram. Čutila se je prav drugačna energija, vsi ljudje, ki smo jih srečali, so bili veliko bolj zgovorni in veseli. Obdobje Ramadana se za muslimane končuje. Z našimi mentorji smo se tudi fotografirali in fotografije popoldne nesli razvit, da jih bomo lahko podarili za slovo.
Objavite komentar
Preberite več

18. DAN: Obisk večjega mesta

Po jutranji rutini (ki se je sicer začela šele ob 9. uri) smo se s Tuncayem odpeljali do malo večjega mesta Kayseri. Mesto je od Nevsehirja oddaljeno 70 km in ima približno milijon prebivalcev. Ko smo prispeli na cilj, smo si od daleč najprej pogledali ruševine gradu Kayseri in grobnico Alaca Kumbet. Slednja je zgrajena v obliki šotora in spominja na stavbe, ki so jih gradile karavane trgovcev s kamelami na Svileni poti. Ustavili smo se tudi v muzeju prvega predsednika Republike Turčije Mustafe Kemala Ataturka, kamor se je med svojim potepanjem zatekel le za dve noči. Pogledali smo si tudi dve mošeji. Mošeja Burunguz je največja mošeja v mestu, Cicelik pa ima tradicionalen modro-bel mozaik, ter je bila ne dolgo nazaj popolnoma renovirana. Za konec smo si ogledali tudi zelo znan turški bazar. Po napornem dnevu smo si vzeli čas za kosilo v bližnji restavraciji. Na poti do doma smo ob cesti kupovali marelice, ki so značilne za bližnje pokrajine. Po prihodu v hotel smo se odpravili na kra
Objavite komentar
Preberite več

17. DAN: Sproščanje v bazenu

OOOOO, tokrat pa se je dan začel malo drugače. Zbudili smo se okrog devete ure, pozajtrkovali, nato pa uresničili naš načrt o obisku bazena. V zadnjih tednih nismo imeli veliko priložnosti za sproščanje, tako, da smo naš prvi popolnoma prost dan izkoristili za namakanje in sončenje. Obiskali smo bazen ob hotelu Holiday cave v kraju Goreme, kjer sicer preživljamo delovne dni. Pravijo, da smo odprli sezono kopanja, saj se Turkom vročina še ne zdi "tista taprava" nam pa se je skok v vodo prav prilegel (temperatura zadnje dni niha okrog 30° C).  V restavraciji ob hotelu smo si privoščili kosilo in nekaj osvežujočih pijač. Ob 5. uri smo se z avtobusom odpravili nazaj do hotela. Ko smo se stuširali in uredili, smo morali kupiti še manjše darilo za Tuncaya in njegovo družino, saj smo bili zvečer povabljeni na večerjo v njihovo stanovanje. Malo pred osmo uro so nas pobrali pred hotelom. Opazili smo da je njihov dom (čeprav živijo v bloku), zelo prostoren, ima več spalnic, kuhinj
Objavite komentar
Preberite več

16. DAN: Začetek zadnjega tedna

Dan smo začeli kot vsakega do sedaj, z vstajanjem ob 7. uri in z zajtrkom. Odpeljali smo se do delovnih mest in začeli z delom. S Sendi sva najino brošuro napisali v slovenščini, dodali nekaj fotografij in dokončali včerajšnji blog. Kadir je večino dneva prespal, vendar naju to ni motilo, saj sva imeli dovolj dela s pisanjem dnevnika. Serpil je bila danes odstona, Utku pa je obiskal družino v glavnem mestu Ankari. Za kosilo sva si privoščili drago pašto v središču Gorem, ki je bila za 72 lir (cca. 13 € za dve osebi) zelo slaba. Čeprav se nam 13€ ne zdi veliko, si v Kapadokiji, za ta denar lahko kupiš marsikaj. Paveeeeeeeeeel je dan preživel na blagajni. Večino dneva je plačeval račune, prodajal izlete in pomagal menjati denar. Vrnili smo se nazaj v hotelske sobe, se osvežili po peklenski vročini in se do večerje sprehajali po mestu. Obiskali smo nekaj trgov in spili skodelico tradicionalne turške kave. Po večerji smo se s Tuncayem dobili v hotelskem pritličju in obiskali Urgup. Naj
Objavite komentar
Preberite več

15. DAN: Zadnja delovna nedelja

Ne vemo več, kako naj se lotimo s pisanjem bloga, ker se vsi dnevi začnejo enako:D. Vstajanje, umivanje, zajtrkovanje, sledil je odhod na delo. Pavel je danes obiskal frizerski salon, zato mu ni bilo treba v službo, s Sendi pa sva si morali najti zaposlitev. Najini nadrejeni se največkrat sončijo pred agencijo, midve pa skušava dolgčas pregnati znotraj pisarne. Ponovno sva pisali včerajšnji blog, zadnjo uro delavnika pa sva posvetili izdelovanju dnevnikov. Pospravljali sva po pisarni, saj je bila najina delovna miza polna papirjev in brošur, s katerimi sva si pomagali prejšnje dni. Kadirju sva pokazali najino narejeno brošuro, vendar nisva vedeli, da so jih nedolgo nazaj dali delati sami. Vseeno naju je pohvalil, ker sva se zelo trudili in jo (glede na to, da sva se s tem ukvarjali prvič) izdelali zelo dobro. Med delovnim časom k Serpil pogosto pridejo njeni prijatelji, takrat pa se midve s Sendi izkaževa za izvrstni "gostiteljici" in gostom skuhava čaj. Ponavadi sva ljudem
Objavite komentar
Preberite več

14. DAN: Večerja pri Sevval

Ponovno smo se zbudili ob sedmi uri, se pripravili za delo in se po zajtrku odpeljali v Goreme. Dnevi so si med sabo zelo podobni, potihem si vsi želimo, da sobota pride čimprej. Sicer je Turčija zelo lepa država, pa vendar je doma najlepše:D. Na delovnem mestu smo pisale včerajšnji blog, ker smo ugotovile, da si lahko vzamemo več časa in je blog veliko bolje napisan. Dela tako ali tako ni veliko, ker je, kot smo že v prejšnjih blogih omenjali, Ramadan. Med temi prazniki, se Turki doma postijo (ne jejo in ne pijejo čez dan), zato tudi nimajo energije, da bi se udeleževali izletov, potovanj. Tako turistov, še posebno turških, v agenciji praktično ni. Posvetili sva se dnevnikom, ki jih moramo oddati v šoli in preurejali fotografije. Razmišljava, da bi izdelali kratek video iz vseh fotografij in posnetkov, ki sva jih posneli, če bova znali haha. S Kadirjem in Serpil sva (med delovnim časom) obiskali nakupovalni center, ker si je Kadir moral kupiti čevlje za Bajram. V Nissari smo preži
Objavite komentar
Preberite več